Appeal court quashes enforcement order due to plaintiff's failure to prove legal standing via assignment contract.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da

se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig

2000/05365 z dne 19.6.2000 v točkah 1 in 3 izreka razveljavi in

tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati pravdne stroške v

višini 153.910,00 SIT, v roku 15 dni.

[JEDRO]

Pritožnica je v pritožbi prvič ugovarjala zgrešeno aktivno

legitimacijo, ker tožeča stranka ni pravna naslednica njenega u pnika

in ker ni izkazala prehoda terjatve nase nobeno pogodbo, kar je po

oceni pritožbenega sodča dovoljena pritožbena novota, saj dejtev v

zvezi z odgovorom na trditve tožeče stranke, da je terjatev pridobila

na podlagi pogodbe o odstopu terjatve, brez svoje krivde prej ni

mogla navajati, ker ji vloga tožeče stranke o spremembi upnika, na

podlagi pogodbe o odstopu terjatev, ni bila nikoli vročena.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi v

izreku te sodbe citirani sklep o izvršbi v točkah 1 in 3 izreka in

toženi stranki naložilo še plačilo pravdnih stroškov v višini

55.800,00 SIT.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila, uveljavljala

je vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagala, da ji

pritožbeno sodišče ugodi ter napadeno sodbo spremeni tako, da

zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne oziroma, da jo razveljavi in

zadevo vrne sodišču v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožeča stranka, ki ji je bila pritožba vročena dne 13.1.2003, nanjo

ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je Okrajno sodišče v

Ljubljani izdalo v izreku te sodbe citirani sklep o izvršbi na

podlagi verodostojnih listin, po predlogu upnika A d.o.o., Ljubljana.

Že med izvršilnim postopkom je namesto upnika v postopek vstopila

družba B d.o.o.(tretji odstavek 24. člena ZIZ/98). Iz podatkov spisa

izhaja, da izvršilno sodišče vloge novega upnika z dne 13.7.2000, s

katero je sporočil spremembo, ni vročalo dolžniku, vendar je

spremembo upnika upoštevalo in njegova pooblaščenca s sklepom z dne

22.9.2000 tudi pozvalo k predložitvi pooblastila. V sklepu, s katerim

je odločilo, da se bo zadeva obravnavala v pravdnem postopku kot pri

ugovoru zoper plačilni nalog, pa je po očitni pomoti v glavi navedlo

spet prvotnega upnika, namesto družbo B d.o.o., pravilno pa je kot

njena pooblaščenca označilo odvetnika (pooblastilo z dne 13.7.2000 v

prilogi A22). Iz podatkov izvršilnega spisa tudi ne izhaja, da bi bil

predlog za spremembo upnika zavrnjen. Zato je po oceni pritožbenega

sodišča Okrožno sodišče v Ljubljani, ki mu je bila zadeva odstopljena

v reševanje, pravilno vodilo postopek s tožečo stranko B d.o.o. in

pri tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz 11. točke

drugega odstavka 339. člena ZPP.

Po oceni pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje zmotno

presodilo listine, ki jih je predložila tožeča stranka, kot dokaz o

obstoju poslovnega razmerja med pravdnima strankama. Listine, na

katere je oprlo svojo odločitev (A1-A21), glasijo namreč na ime

družbe A d.o.o. in ne na tožečo stranko, kot to zmotno ugotavlja

sodišče prve stopnje. Njegove ugotovitve o obstoju poslovnega

razmerja med pravdnima strankama, na katere je oprlo sodbo, bi držale

le, če bi se izkazalo, da je tožeča stranka univerzalna pravna

naslednica upnika, s katerim je bila tožena stranka v poslovnem

razmerju. Tega pa tožeča stranka nikoli ni zatrjevala, kaj takega ne

izhaja iz priloženih listin v spisu niti ne iz sodnega registra kot

javne knjige. Tožeča stranka je svojo udeležbo v izvršilnem postopku

utemeljevala na singularnem pravnem nasledstvu in sicer kot

prevzemnica odstopljene terjatve do tožene stranke.

Pritožnica je v pritožbi prvič ugovarjala zgrešeno aktivno

legitimacijo, ker tožeča stranka ni pravna naslednica družbe A d.o.o.

in ker ni izkazala prehoda terjatve nase z nobeno pogodbo, kar je po

oceni pritožbenega sodišča dovoljena pritožbena novota (primerjaj s

prvim odstavkom 337. člena ZPP), saj dejstev v zvezi z odgovorom na

trditve tožeče stranke, da je terjatev pridobila na podlagi pogodbe o

odstopu terjatve, brez svoje krivde prej ni mogla navajati, ker ji

vloga tožeče stranke o spremembi upnika, na podlagi pogodbe o odstopu

terjatve, kot je pritožbeno sodišče ugotovilo

zgoraj, ni bila nikoli vročena. Pri tem pritožbeno sodišče pritrjuje

pritožnici, da tožeča stranka z nobeno listino niti z nobenim

predlaganim dokazom ni izkazala, da je terjatev družbe Profima d.o.o.

do tožene stranke prešla nanjo.

Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno oprlo na listine,

v katerih kot upnica ni navedena tožeča stranka, je njegov zaključek

o obveznosti tožene stranke, da tožeči stranki plača vtoževano

terjatev, pravno zmoten. Ob pravilni presoji vpogledanih listin

(A1-A21), iz katerih izhaja terjatev družbe A d.o.o. do tožene

stranke in dejstvu, da tožeča stranka ni izkazala prehoda terjatve

nase, se izkaže, da tožbeni zahtevek zaradi zgrešene aktivne

legitimacije tožeče stranke, ni utemeljen.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo

spremenilo tako, da je sklep o izvršbi razveljavilo tudi v točkah 1

in 3 izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka 358. člena ZPP).

Izrek o stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. v zvezi s

prvim odstavkom 154. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je v skladu z

določilom 155. člena ZPP toženi stranki odmerilo naslednje priglašene

stroške:

- za pristop na prvi narok za glavno obravnavo dne 21.6.2002

400 točk po OT

- za sestavo pritožbe 500 točk po OT

- za administrativne stroške 11 točk po OT

- DDV 20% na pritožbene stroške

- za takso za pritožbo 42.700,00 SIT

Ob upoštevanju vrednosti točke na dan odmere 110,00 SIT (prvi

odstavek 15. člena OT - Ur. list RS št. 67/2003), je naložilo tožeči

stranki, da povrne toženi stranki pravdne stroške v višini 153.910,00

SIT.