Appeal court allows company's objection to involuntary deletion by accepting debt claims as valid asset proof.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court overturned the first-instance decision that had deleted a company from the commercial register due to inactivity. While the company's partner's appeal was dismissed as untimely, the court found the company's appeal valid because it successfully proved its assets through a pending lawsuit rather than a balance sheet. The court ruled that the law does not restrict asset proof solely to balance sheets, allowing debt claims to serve as sufficient evidence of solvency.
Legislator headnote
AI generatedZFPPod 25. odst. 2; 30. odst. 4: The law does not limit the means of proving a company's assets to a balance sheet; therefore, pending litigation claims can constitute sufficient evidence of assets to prevent involuntary deletion from the commercial register.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi gospodarske družbe se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni
tako, da se ugovoru ugodi in se sklep o začetku postopka izbrisa
razveljavi.
Pritožba družbenika se zavrže.
[JEDRO]
ZFPPod ne omejuje dokaznih sredstev za dokazovanje trditev o
premoženju gospodarske družbe le na bilanco stanja, v kateri družba
na določen dan izkazuje sredstva in vire sredstev. Zato je trditve o
obstoju premoženja po oceni pritožbenega sodišča mogoče dokazovati z
vsemi relevantnimi in listinskimi dokazi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo ugovor
družbe zoper sklep o začetku izbrisa družbe iz sodnega registra po
uradni dolžnosti in družbo izbrisalo iz sodnega registra.
Zoper sklep o izbrisu sta se pritožili gospodarska družba in
družbenik A.A.
Pritožba družbenika je prepozna.
Proti sklepu o izbrisu je dovoljena pritožba v roku 30 dni. Rok za
pritožbo teče od vročitve sklepa o izbrisu gospodarski družbi, če je
pritožbo vložila gospodarska družba, v vseh ostalih primerih pa od
objave sklepa o izbrisu (1. in 2. odstavek 34. člena ZFPPod). Sklep o
izbrisu je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 3/2005 z dne
11.1.2005 in je rok za pritožbo družbenika potekel 10.2.2005.
Družbenik je pritožbo vložil v petek 11.2.2005, torej po izteku
pritožbenega roka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo družbenika
zavrglo kot prepozno (3. odstavek 34. člena v zvezi s 1. točko 2.
odstavka 31. člena ZFPPod).
Pritožba gospodarske družbe je pravočasna, dovoljena in utemeljena.
Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v skladu s 5. odstavkom 34.
člena ZFPPod ni upoštevalo pritožbenih trditev, da je gospodarska
družba lastnica nepremičnin, s katerimi je v pritožbi prvič navajala
nova dejstva in predložila nove dokaze o svojem premoženjskem stanju.
Kot relevantne je upoštevalo le tiste pritožbene razloge, s katerimi
je izpodbijala odločitev prvostopnega sodišča, ki je zavrnilo njen
ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Pri tem pritožbeno
sodišče pritrjuje pritožnici, da je sodišče prve stopnje zmotno
ocenilo kot nerelevantne njene trditve in ugovoru predložene dokaze o
tem, da družba ima premoženje, ki je izkazano v terjatvah do družbe
D.D. d.o.o., Ljubljana.
Sodišče prve stopnje je na podlagi obvestila Banke d.d., Ljubljana z
dne 14.7.2004, da gospodarska družba neprekinjeno v obdobju 12
mesecev ne opravlja izplačil preko računov pri Banki d.d., po uradni
dolžnosti začelo postopek izbrisa iz sodnega registra iz razloga po
2. točki prvega odstavka 25. člena ZFPPod. V skladu z določilom
drugega odstavka 25. člena ZFPPod je domnevalo, da gospodarska družba
nima premoženja. Gospodarska družba je uveljavljala ugovorni razlog
iz 1. točke drugega odstavka 30. člena ZFPPod, prvostopno sodišče pa
je ugovor zavrnilo, ker je ocenilo, da zgolj predložena nasprotna
tožba, s katero je dokazovala obstoj terjatve, zaradi negotovosti
izida pravde, še ne pomeni dokaza, da ima družba v času izbrisnega
postopka premoženje.
Negotovost izida pravde lahko daje terjatvi naravo spornosti, ker je
nasprotna stranka v pravdi ne priznava. Dejstvo, da dolžnik
obveznosti ne priznava, nima vpliva na pravico upnika, da sporno
terjatev izkazuje v svojem premoženju. Res je, da gospodarska družba
ugovoru ni predložila bilance stanja, iz katere naj bi izhajalo, da
ima sporno terjatev evidentirano v premoženju družbe, vendar je po
oceni pritožbenega sodišča ustrezen dokaz tudi tožba, s katero
gospodarska družba uveljavlja pred sodiščem terjatev zoper nasprotno
stranko. ZFPPod namreč ne omejuje dokaznih sredstev za dokazovanje
premoženja gospodarske družbe le na bilanco stanja, v kateri družba
izkazuje na določen dan sredstva in vire sredstev (obveznosti). Zato
je trditve o obstoju premoženja po oceni pritožbenega sodišča mogoče
dokazovati z vsemi relevantnimi listinskimi dokazi (4. odst. 30.
člena ZFPPod). Glede na ustrezne trditve gospodarske družbe o
terjatvi, ki jih je dovolj konkretizirala z navedbo dolžnika, pravnim
in dejanskim temeljem ter z njeno višino in izkazovala z nasprotno
tožbo v zadevi VII Pg 322/2000 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, je
v zadostni meri izkazala, da ima premoženje, s čimer je izpodbila
domnevo iz drugega odstavka 25. člena ZFPPod. S tem pa je odpadel
zakonski pogoj, da se nad njo po uradni dolžnosti izvede postopek
izbrisa iz sodnega registra.
Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani
sklep spremenilo tako, da je ugovoru gospodarske družbe ugodilo in
sklep o začetku izbrisa razveljavilo (3. odstavek 34. člena v zvezi s
3. točko 2. odstavka 31. člena ZFPPod).