Appeal dismissed; plaintiff lacked standing after corporate property transferred to state-owned company under ZZLPPO.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva tožena stranka prešla v

last in upravljanje Slovenske razvojne družbe v smislu določbe 1. in

3. odst. ZZLPPO dne 9.11.1998. Zato je pravilno stališče sodišča prve

stopnje, da je tega dne Družbenemu pravobranilcu Republike Slovenije

prenehalo zakonsko pooblastilo iz 63. in 65. člena ZZLPPO, da

neposredno sama vloži tožbo, v katerem uveljavlja pravice prve tožene

stranke na odpravo posledic oškodovanja družbenega premoženja. Z dnem

prenosa družbenega premoženja na Slovensko razvojno družbo namreč, ta

družba uveljavlja zahtevke iz naslova oškodovanja družbenega

premoženja (1. odst. 7. člena ZZLPPO). ZZLPPO daje sicer v 3. odst.

7. člena družbenemu pravobranilcu pravico, da sam sodno uveljavlja

zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja, vendar ne

neposredno, pač pa šele po opravljenem postopku, ki je predviden v 2.

odst. 7. člena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je

tožeča stranka zahtevala:

- da se ugotovi, da je pogodba o odplačnem prenosu pravice uporabe na

nepremičnini, ki sta jo sklenili toženi stranki dne 2.9.1996, nična,

- da je druga tožena stranka dolžna izročiti (vrniti) prvi toženi

stranki nepremičnini, ki sta bili predmet navedene pogodbe.

Hkrati je zavrnilo alternativni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča

stranka zahtevala, da mora druga tožena stranka plačati prvi toženi

stranki znesek 15.238.228,00 SIT.

Tožeči stranki je naložilo, da mora povrniti drugi toženi stranki

njene pravdne stroške v višini 455.832,00 SIT.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je

navedla, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko tožeči

stranki ni priznalo legitimacije za vložitev predmetne tožbe.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da v predmetni zadevi

tožeča stranka nima aktivne legitimacije. Družbeni pravobranilec je

po določbi 2. odst. 50. člena ZLPP imel pravico in dolžnost začeti in

nadaljevati s postopki ugotavljanja in odprave oškodovanja družbene

lastnine. Pri tem mu je navedena določba dala pooblastilo, da v

sodnih postopkih sam neposredno uveljavlja tuje pravice, torej da

uveljavlja pravice neolastninjenih podjetij iz ZLPP na odpravo

oškodovanja. Glede neolastninjenih podjetij je takšno pooblastilo

družbeni pravobranilec ohranil tudi po določbah ZPPOLS (1. odst. 25.m

člena). To so bila podjetja pri katerih so pristojnosti za izbiro in

izvedbo postopka preoblikovanja prešle na Agencijo Republike za

prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju Agencija, 6. odst.

20. člena ZLPP). Z uveljavitvijo ZZLPPO (1.5.1998) sta prenehala

veljati ZLPP in ZPPOLS, vendar ne v celoti. Po 3. odst. 63. člena

ZZLPPO se določbe 48. člena in 48.a člena ZLPP uporabljajo še naprej

za uveljavljanje zahtevkov iz naslova oškodovanja premoženja in

družbenega kapitala. Za postopke revizij, ki jih opravlja Agencija za

revidiranje na podlagi zakona o Agenciji Republike Slovenije za

revidiranje lastiniskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji za

plačilni promet, nadziranje in informiranje (Ur.l. RS, št. 48/94 s

spremembami) ter in za postopke in stroške družbenega pravobranilca

pa se še naprej smiselno uporabljajo določbe 48. člena, 48.a člena,

1., 2., in 3. odstavek 48.b člena, 48. c člena, 1. odst. 49. člena,

49. a člena ter 2. in 3. odst. 50. člena ZPPSL (4. odst. 63. člena

ZZLPPO). ZZLPPO je v 2. odst. 65. člena ohranil v veljavi 25.m člen

ZPPOLS glede podjetij iz 2. odst. 3. člena ZZLPPO in za postopke, ki

jih vodi družbeni pravobranilec. Navedeno pomeni, da je družbeni

pravobranilec ostal pristojen za uveljavljanje zahtevkov po 2. odst.

50. člena ZLPP v postopkih, ki jih je do uveljavitve ZZLPPO že začel.

Prav tako pa tudi za zahtevke tistih podjetij za čas, ko v rokih iz

3. člena ZZLPPO še ne pride bodisi, da lastninskega preoblikovanja

podjetja po ZLPP, bodisi do prehoda družbenega kapitala takšnega

podjetja v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe po določbah

ZZLPPO. ZZLPPO v 1. odst. 3. člena namreč določa, da družbeni kapital

podjetij, ki se preoblikujejo po določbah ZLPP in do uveljavitve

ZZLPPO še niso pridobila soglasja Agencije iz 4. odst. 20. člena ZLPP

preide v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe v na tem členu

določene različne dneve.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva tožena stranka prešla v

last in upravljanje Slovenske razvojne družbe v smislu določbe 1. in

3. odst. ZZLPPO dne 9.11.1998. Zato je pravilno stališče sodišča prve

stopnje, da je tega dne tožeči stranki prenehalo zgoraj navedeno

zakonsko pooblastilo iz 63. in 65. člena ZZLPPO da neposredno sama

vloži tožbo, v katerem uveljavlja pravice prve tožene stranke na

odpravo posledic oškodovanja družbenega premoženja. Z dnem prenosa

družbenega premoženja na Slovensko razvojno družbo namreč, ta družba

uveljavlja zahtevke iz naslova oškodovanja družbenega premoženja (1.

odst. 7. člena ZZLPPO). ZZLPPO daje sicer v 3. odst. 7. člena

Družbenemu pravobranilcu pravico, da sam sodno uveljavlja zahtevek iz

naslova oškodovanja družbenega premoženja, vendar ne neposredno pač

pa šele po opravljenem postopku, ki je predviden v 2. odst. 7. člena.

Tožeča stranka je tožbo vložila dne 17.12.1998, kar je po tem, ko je

družbeno premoženje prve tožene stranke že prešlo v last in

upravljanje na Slovensko razvojno družbo. Kot rečeno, pooblastila za

takšno ravnjanje ni imela v določbah 63. in 65. člena ZZLPPO, da bi

ga pridobila po določbah 7. člena ZZLPPO pa ni trdila, niti tega ni

izkazovala, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno odločilo,

ko je zavrnilo tožbeni zahtevk.

Drugačne pritožbene trditve niso upoštevne. Zmotna je namreč drugačna

razlaga določb 25. m člena ZPPOLS, saj ne upošteva dejstva, da je ta

določba ohranjena v veljavi le v omejenem obsegu, kot je zgoraj

razloženo. Tožeča stranka se tudi nepravilno sklicuje na druge še

veljavne določbe ZPPOLS iz 3. odst. 65. člena ZZLPPO, saj z njimi

niso urejene pristojnosti družbenega pravobranilca. Tudi pritožbeno

sklicevanje na določbe 45. člena in 47. člena ZZLPPO ni upoštevno.

Vložene tožbe po družbenem pravobranilcu, ki so v navedenih členih

omenjene, se namreč nanašajo na tožbe, ki so vložene v skladu z 2. in

3. odst. 7. člena ZZLPPO.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v

postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb

pravdnega postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (2.

odst. 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano

sodbo (353. člen ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene

stroške (1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. členom ZPP).