Appeal dismissed; court registry capital does not prove debtor's insolvency or asset value for provisional order.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Višina osnovnega kapitala, ki je vpisan v sodni register, ne odraža

plačilne ne(sposobnosti) dolžnika, niti ni iz tega podatka mogoče

sklepati o višini dolžnikovega premoženja. Zato razmerje med višino

terjatve in višino osnovnega kapitala ni primerljivo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo upnikov

predlog za izdajo predhodne odredbe v zavarovanje upnikove terjatve

iz sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga je izdalo

Okrajno sodišče v Ljubljani, opr. št. Ig 2001/03652 z dne 26.4.2001.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz pritožbenih razlogov

iz 1.,2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi z 9. in

15. členom ZIZ ter pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi

in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu upnika

in izda predhodno odredbo, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in

zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasil je

pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da upnik

s trditvami v predlogu ni izkazal verjetne nevarnosti, da bo

uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi

odstavek 257. člena ZIZ), če sodišče ne izda predhodne odredbe z

vknjižbo predznambe zastavne pravice na dolžniku lastni nepremičnini

in s prepovedjo dolžniku, da razpolaga z denarnimi sredstvi, ki jih

ima na transakcijskih računih do višine 2.448.368,12 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov zapadlosti do plačila.

Smiselno zatrjevan pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega

stanja ni podan. Ali so podani pogoji za izdajo predhodne odredbe, je

sodišče prve stopnje presojalo na podlagi trditev predlagatelja v

točki III predloga. Ker upnik za svoje trditve ni predlagal nobenega

dokaza, je zaključilo, da gre zgolj za domneve upnika, da bo dolžnik

celotno svoje premoženje odtujil in tako preprečil upniku, da bi se

poplačal, ko bo zoper dolžnika pridobil izvršilni naslov. Na podlagi

domnev pa sodišče prve stopnje ni moglo niti s stopnjo verjetnosti

sklepati, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej

otežena. Upnik bi moral za uspešno uveljavitev svojega predloga

predlagati tudi ustrezne dokaze za trditve, na katere opira predlog

(212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožnikov očitek, da bi

sodišče že z vpogledom v javne podatke sodnega registra lahko

ugotovilo, da ima dolžnik 2.100.000,00 SIT osnovnega kapitala, ki v

primerjavi z višino terjatve upnika do dolžnika sama po sebi vzbuja

upravičeno skrb, če bo dolžnik sposoben plačati terjatev upnika, je

neutemeljen. Osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo

sestavljajo osnovni vložki družbenikov (prvi odstavek 406. člena

ZGD). Višina osnovnega kapitala, ki je vpisana v sodni register, ne

odraža plačilne (ne)sposobnosti dolžnika, niti ni iz tega podatka

mogoče sklepati o višini dolžnikovega premoženja. Zato razmerje med

višino terjatve, ki naj se zavaruje in višino v sodni register

vpisanega osnovnega kapitala dolžnika, ni primerljivo in so

pritožbene trditve v tej smeri neupoštevne.

Pritožnik zmotno meni, da sodišče lahko izda predhodno odredbo, če

upnik izkaže, da dolžniku s predlagano predhodno odredbo ne bi

nastale nobene škodljive posledice, upnik pa izkaže, da bi zanj lahko

nastale hudo škodljive posledice. Sodišče prve stopnje je v

izpodbijanem sklepu sicer navedlo, da je upnik s takimi trditvami

zgolj citiral zakonsko besedilo; pritožbeno sodišče pa še dodaja, da

gre za dikcijo pogojev za izdajo začasne odredbe, ki pa je ZIZ v

poglavju o predhodnih odredbah, nima. Sklicevanje na pogoje za izdajo

druge vrste zavarovanja terjatev pa je neupoštevno.

Ker izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve

stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka, na

katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek

350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo

zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker upnik s pritožbo ni uspel,

nosi sam svoje pritožbene stroške.