Appeal court dismisses debtor's unexplained objection to enforcement based on statute of limitations and quality.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor

zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Litiji opr. št. Ig

2003/00191 z dne 9.10.2003, zavrne.

Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške postopka v višini 74.600,00

Sit v roku 15 dni.

[JEDRO]

Dolžnik v ugovoru ni navedel iz katere predpostavke izhaja posledica

zastaranja terjatve (zapadlost, čas, ki je potreben za zastaranje in

nastop zastaranja); zastaranje terjatve pa na podlagi predpostavke,

da je sodišče prve stopnje iz verodostojnih listin ugotovilo

zapadlost terjatve (primerjaj s tretjim odstavkom 23. člena ZIZ-A) in

ki ji dolžnik ni obrazloženo ugovarjal, ne izhaja. Zato je ugovor

zastaranja v konkretnem primeru neobrazložen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom razveljavilo

sklep o izvršbi opr. št. Ig 2003/00191 z dne 9.10.2003 v 2. točki

izreka ter odločilo, da bo zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v

Ljubljani, da o zahtevku in stroških odloči kot pri ugovoru zoper

plačilni nalog.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil in predlagal, da ga

pritožbeno sodišče spremeni tako, da ugovor zavrne in potrdi sklep o

izvršbi na podlagi verodostojne listine v 1. in 2. točki izreka.

Zahteval je še povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da trditev dolžnika, da je bila

obratovalnica K.M. dne 31.10.2002 izbrisana iz registra, ne bi mogla

imeti za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za

resnično.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da označba obratovalnice ne

vpliva na odgovornost njene imetnice, ker po določbi prvega odstavka

5. člena ZGD podjetnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim

premoženjem. Dolžnik je fizična oseba, zato trditev dolžnika, da je

pravni subjekt zaradi prenehanja obratovalnice prenehal, ne drži.

Dejstvo prenehanja obratovalnice torej ni relevantno za presojo

tistega dela sklepa, s katerim je dolžniku naloženo, da plača

terjatev. Lahko pa bo to dejstvo, če se bo izkazalo za resnično,

pomembno za samo opravo izvršbe v zvezi s predlagano izvršbo na

denarna sredstva, ker se ta razlikuje v primeru, če gre za

gospodarsko zadevo (primerjaj z določilom 148. člena ZIZ - A). Ta

dejstva pa bo moralo ugotoviti izvršilno sodišče v nadaljnjem

postopku izvršbe.

Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi pritožniku, da podrejeni ugovor

kvalitete in kvantitete opravljenih del in ugovor zastaranja terjatev

ni obrazložen v smislu določila drugega odstavka 61. člena ZIZ - A. V

obrazložitvi ugovora mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ugovor

utemeljuje. Dolžnikove trditve so tako splošne, da so ostale na ravni

neobrazloženega ugovora, saj na njihovi podlagi v konkretni zadevi ni

mogoče sklepati na obstoj pravnorelevantnih dejstev, ki bi lahko

imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Dolžnik namreč v

ugovoru ni navedel, v čem naj bi bila sporna kvaliteta in kvantiteta

opravljenih in zaračunanih storitev, niti iz katere predpostavke

izhaja posledica zastaranja terjatve (zapadlost, čas, ki je potreben

za zastaranje in nastop zastaranja); zastaranje terjatve pa na

podlagi predpostavke, da je sodišče prve stopnje iz verodostojnih

listin pravilno ugotovilo zapadlost terjatve (primerjaj s tretjim

odstavkom 23. člena ZIZ - A) in ki ji dolžnik ni obrazloženo

ugovarjal, ne izhaja. Zato je ugovor zastaranja, ki ga je dolžnik

uveljavljal podrejeno in zadnjega ter brez navedbe razlogov, v

konkretnem primeru neobrazložen.

Tako se izkaže, da dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi

verodostojne listine ni bil utemeljen niti v tistem delu, ki ga je

dolžnik uveljavljal kot primarnega niti v podrejenem delu in ga je

bilo torej potrebno zavrniti (peti odstavek 62.člena ZIZ - A). Zato

je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep

sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovor zavrnilo (3. točka

365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ - A).

Izrek o stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena ZPP

v zvezi s 15. členom in petim odstavkom 38. člena ZIZ - A. Pritožbeno

sodišče je upniku odmerilo stroške za sodno takso za pritožbo

15.200,00 SIT, za sestavo pritožbe 300 točk po OT, povišano za 50% po

prvem odstavku 5. člena OT (150 točk), kar predstavlja ob vrednosti

točke 110 SIT in upoštevaje 20% DDV, skupaj 59.400,00 SIT.