Contractor appeal dismissed; delivery of printed brochures essential for contract completion under ZOR. Contractor failed to prove delivery or notify client of material defects.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni

povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 75.870,00

SIT.

[JEDRO]

Za izpolnitev podjemnikove obveznosti je bistvena izročitev stvari

naročniku, do katere pa v obravnavanem primeru (glede na toženčevo

zavrnitev vzorca izdelkov in odpoved pogodbe) ni prišlo. Da bi tožena

stranka prevzela 80.000 izvodov izdelanih brošuric tožeča stranka

niti ni zatrjevala, temveč je trdila le, da je navedene brošurice

natisnila. Zgolj dejstvo, da so bile brošurice natisnjene, pa ne

pomeni, da so bile slednje toženi stranki tudi izročene. Tožeča

stranka prav tako ni dokazala, da bi prišlo do prevzema izpolnitve na

podlagi 2. odstavka 614. člena ZOR, saj ni dokazala, da bi tožena

stranka izvršeno delo zavrnila brez utemeljenega razloga.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega

sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2001/10562-2 z dne 10.12.2001,

razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (1.

točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora v petnajstih dneh

toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku

260.896,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.4.2004 do plačila

(2. točka izreka).

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne

ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.

Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako,

da v celoti ohrani v veljavi 1. in 3. točko izreka sklepa o izvršbi

Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2001/10562 z dne

10.12.2001, in toženi stranki naloži plačilo izvršilnih, nadaljnjih

pravdnih in pritožbenih stroškov. Podrejeno je predlagala njeno

razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki. V odgovoru na pritožbo je

tožena stranka predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče

stranke v celoti zavrne in izpodbijano sodbo potrdi ter toženi

stranki naloži v plačilo stroške tega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka v predmetni zadevi zahteva plačilo 80.000,00 izvodov

brošuric O., ki jih je izdelala na podlagi s toženo stranko sklenjene

pogodbe o tisku. Pogodba o tisku ima (kot je bilo pravilno pojasnjeno

že v izpodbijani sodbi) značilnosti podjemne pogodbe, to je pogodbe,

s katero se ena pogodbena stranka (podjemnik) zaveže opraviti oziroma

izvršiti določen posel, druga pogodbena stranka (naročnik), pa se

zaveže plačati za opravljeni posel. Podjemnik na podlagi 613. člena

Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) izpolni svojo obveznost do

naročnika in s tem pridobi pravico zahtevati plačilo za izvršeni

posel šele, ko naročniku izroči predmet te obveznosti. Za izpolnitev

podjemnikove obveznosti je tako bistvena izročitev stvari naročniku,

do katere pa v obravnavanem primeru (glede na toženčevo zavrnitev

vzorca izdelkov in odpoved pogodbe) ni prišlo. Da bi tožena stranka

prevzela 80.000 izvodov izdelanih brošuric tožeča stranka niti ni

zatrjevala, temveč je trdila le, da je navedene brošurice natisnila

(glej l. št. 17). Zgolj dejstvo, da so bile brošurice natisnjene, pa

ne pomeni, da so bile slednje toženi stranki tudi izročene. Tožeča

stranka prav tako ni dokazala, da bi prišlo do prevzema izpolnitve na

podlagi 2. odstavka 614. člena ZOR, saj ni dokazala, da bi tožena

stranka izvršeno delo zavrnila brez utemeljenega razloga. Iz

ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim pritožnik ne oporeka, namreč

izhaja, da izdelki niso ustrezali dogovorjenemu standardu visoke

kvalitete, ampak so imeli take napake, da niso bili uporabni. Te

napake naj bi bile po ugotovitvah prvostopnega sodišča sicer res tudi

posledica napak v oblikovanju, vendar pa je (kot pravilno opozarja že

sodišče prve stopnje) v skladu s 606. členom ZOR dolžnost prevzemnika

posla (v konkretnem primeru tožeče stranke), da naročnika (v

konkretnem primeru toženo stranko) opozori na napake materiala, ki mu

ga je naročnik izročil (torej tudi na neustreznosti v grafični

pripravi; prim. 1. odstavek 606. člena ZOR) oziroma na

pomanjkljivosti v njegovem naročilu ter na druge okoliščine, za

katere je vedel ali moral vedeti in bi bile lahko pomembne za

naročeno delo ali za njegovo pravočasno izvršitev (prim. 3. odstavek

606. člena ZOR), ker sicer odgovarja za škodo. Tožeča stranka pa ni

niti zatrjevala, da bi pred tiskom toženo stranko opozorila na napake

v materialu oziroma na pomanjkljivosti njenega naročila, niti ni

trdila, da bi šlo za takšne napake, ki jih ni mogla opaziti. Čeprav

je bilo oblikovanje grafične podloge v sferi tožene stranke in čeprav

je (kot opozarja pritožnik) grafično pripravo izdelala oseba z

ustreznim strokovnim znanjem, to tožeče stranke ne odvezuje, da kot

strokovnjak za tisk toženo stranko opozori na napake, ki bi utegnile

zaradi pomanjkljivosti v grafični pripravi nastati pri izrezu in

tisku naročenih brošur. Da bi se podjemnik razbremenil odgovornosti

za stvarne napake, namreč ne zadošča, da dokaže, da vzrok za napako

ne izvira iz njegove sfere, temveč mora dokazati tudi, da tega vzroka

oziroma njegovih posledic ni mogel preprečiti oziroma odvrniti. Prav

to pa bi lahko storil, če bi pravilno izpolnil obveznost opozoriti

naročnika na napake materiala oziroma naročila. Zato je pritrditi

odločitvi prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni upravičena do

vtoževanega plačila, saj svoje obveznosti po navedeni pogodbi (kot je

bilo že obrazloženo) ni izpolnila. Ob povedanem pa je neutemeljen

tudi pritožbeni očitek, da prvostopno sodišče ni razmejilo

odgovornosti za izgled in kvaliteto izdelka med toženo in tožečo

stranko. Pritožbene navedbe, da je tožeča stranka toženo stranko na

neustrezno grafično pripravo opozarjala ob reševanju reklamacije

(torej po tem, ko je brošurice, ki so predmet tega spora že natisnila

in jih je tožena stranka zavrnila), pa za predmetno odločitev ne

morajo biti relevantne.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot

neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen Zakona

o pravdnem postopku; ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške

pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člen v zvezi s 154. členom

ZPP). Na podlagi določila 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1.

odstavkom 154. člena ZPP) pa je tožeča stranka dolžna toženi stranki

povrniti stroške, ki so ji nastali s sestavo odgovora na pritožbo. Ti

v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (OT) znašajo skupaj 75.870, in

sicer 500 točk oziroma 55.000,00 SIT za sestavo odgovora na pritožbo

(1. odstavek Tar. št. 21 OT), 2 % oziroma 1.100,00 SIT za materialne

stroške (3. odstavek 13. člena OT), 20 % DDV v znesku 11.220,00 SIT

(14. člen OT) in 8.550,00 SIT za sodno takso za odgovor na pritožbo.

Stroškov, ki jih je tožena stranka priglasila za konferenco s

stranko, ji sodišče ni priznalo, saj ne gre za samostojno storitev v

smislu Tar. št. 39 OT, temveč je ta storitev zajeta že v okviru

stroškov za sestavo odgovora na pritožbo.