Appeal allowed: deletion procedure without liquidation does not bar bankruptcy petition.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Sistemska razlaga citiranih določb ZFPPod torej pokaže, da zgolj

začetek postopka izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez

likvidacije ni procesna ovira za odločanje o predlogu za začetek

stečajnega postopka, ne glede na to, da je bil stečajni postopek

predlagan potem, ko je bil že začet izbrisni postopek po ZFPPod.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo

dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka. Tako je odločilo,

ker je ugotovilo, da je bil zoper predlagatelja dolžnika že pred

vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka (vloženega

4.1.1005), dne 6.12.2004 nad predlagateljem začet izbrisni postopek

po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) in

da torej ni mgoče hkrati voditi dveh postopkov za njegovo prenehanje.

Zoper navedeni sklep se je predlagatelj - dolžnik pravočasno

pritožil, uveljavljal pa je pritožbena razloga absolutne bistvene

postopkovne kršitve in zmotne uporabe materialnega prava ter

predlagal spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa razveljavitev

in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je pritožniku, da začet stečajni postopek ne vodi vselej do

prenehanja stečajnega dolžnika in njegovega izbrisa iz sodnega

registra. Zakon o prisilni porvnavi, stečaju in likvidaciji (v

nadaljevanju ZPPSL) namreč dopušča tudi možnost sklenitve prisilne

poravnave v stečaju (1. odstavek 172. člena ZPPSL), pa tudi možnost

prodaje stečajnega dolžnika kot prvne osebe (146. člen ZPPSL), v obeh

primerih, torej v primeru potrjene prisilne poravnave v stečaju in v

primeru prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe, pa se stečajni

postopek zoper dolžnika ustavi (5. odstavek 172. člena ZPPSL in 4.

odstavek 147. člena ZPPSL) in družba ne preneha z izbrisom iz sodnega

registra. Tako se pokaže, da končni cilj stečajnega postopka ni

prenehanje družbe dolžnika, kot je to v primeru izbrisa družbe po

ZFPPod, pač pa čim boljše poplačilo upnikov stečajnega dolžnika.

Da za odločanje o začetku stečajnega postopka začet postopek izbrisa

po ZFPPod ni ovira, pokaže primerjava z nekaterimi določbami 3.

poglavja ZFPPod, ki ureja izbris gospodarskih družb iz sodnega

registra brez likvidacije. Eden od možnih ugovorov zoper sklep o

začetku postopka izbrisa je namreč po 3. točki 2. odstavka 30. člena

ZFPPod tudi dejstvo, da je bil vložen predlog za začetek stečajnega

postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za začetek

stečajnega postopka po 1. odstavku 93. člena ZPPSL oziroma je bil

predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma po 3.

odstavku 93. člena ZPPSL. Enak razlog pa lahko uveljavljajo

družbeniki družbe in njeni upniki po izrecni določbi 3. odstavka v

zvezi s 4. odstavkom 34. člena ZFPPod še tudi v pritožbi zoper sklep

o izbrisu. V primeru uveljavljanja ugovornega (pritožbenega) razloga

iz 3. točke 2. odstavka 30. člena ZFPPod pa je že sam zakonodajalec

rešil vprašanje, kateremu postopku je treba dati prednost, z določbo

3. odstavka 31. člena ZFPPod, po kateri mora registrsko sodišče

prekiniti postopek odločanja o ugovoru (pritožbi - primerjaj 3.

odstavek 34. člena ZFPPod) do odločitve pristojnega sodišča o začetku

stečaja (tako tudi sklep VS RS opr. št. III Ips 25/2004 z dne

23.3.2004). Odločitev o ugovoru (pritožbi) v izbrisnem postopku pa je

po 4. odstavku 31. člena ZFPPod odvisna od odločitve pristojnega

sodišča o predlogu za začetek stečaja.

Sistemska razlaga citiranih določb ZFPPod torej pokaže, da zgolj

začetek postopka izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez

likvidacije ni procesna ovira za odločanje o predlogu za začetek

stečajnega postopka, ne glede na to, da je bil stečajni postopek

predlagan potem, ko je bil že začet izbrisni postopek po ZFPPod.

ZFPPod namreč tudi ne določa, da mora biti ugovorni razlog iz 3.

točke 2. odstavka 30. člena podan že v času do začetka postopka

izbrisa, pač pa mora biti podan najkasneje do vložitve ugovora (tako

tudi sklep VS RS opr. št. III Ips 101/2005 z dne 10.1.2006), kajti

vložnik ugovora mora po 4. odstavku 30. člena ugovoru predložiti tudi

dokaze za zatrjevana dejstva. V kakšni fazi je izbrisni postopek, pa

prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo.

Ob povedanem se izkaže, da za zavrženje predloga za začetek

stečajnega postopka zaradi litispendence, zgolj zato, ker je bil že

začet izbrisni postopek, sodišče ni imelo podlage. Utemeljeni

pritožbi predlagatelja je zato pritožbeno sodišče ugodilo,

izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZPPSL razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov

postopek.