Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 3435/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.3435.2005 AI generated

Appeal dismissed; special ZPP rule prevails over general cost allocation when creditor reasonably relies on land registry.

Case Number VSL sklep II Cp 3435/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal was dismissed, confirming the first-instance court's decision that each party bears its own litigation costs. The court held that the creditor reasonably relied on the land registry's data, believing no third-party rights existed on the debtor's co-ownership share. Although the appellant claimed prior evidence of condominium ownership, the court found no specific legal acts or agreements supporting this claim in the record. Consequently, the special provision of the Civil Procedure Act regarding cost allocation in exclusion proceedings took precedence over general cost rules.

Legislator headnote

AI generated

s. 160(1) ZPP; When a creditor in an execution proceeding reasonably relies on land registry data to believe no third-party rights exist, the special provision of s. 160(1) ZPP applies, requiring each party to bear their own costs, thereby excluding the general cost allocation rules of s. 154 and s. 156 ZPP.

Keywords

AI generated
Civil Procedure Act cost allocation land registry co-ownership rights execution proceedings special provision reasonable reliance

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi odločitev o stroških prvostopnega

postopka (II. točka izreka sodbe).

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo specialno določbo 1.

odstavka 160. člena ZPP, po kateri v primeru, če se v izločitveni

pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče

ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku

utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih,

odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. V konkretnem

primeru je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo

tožbenemu zahtevku za nedopustnost izvršbe (izločitvena pravda),

svojo odločitev pa oprlo na zaključek, da je upoštevaje podatke

zemljiške knjige in načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige

prvotožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno

mislila, da na dolžnikovi, drugotoženčevi solastninski pravici do

1/10 pri vl.štev. 120, k.o. N. ne obstajajo pravice drugih. Takšen

dejanski zaključek prvostopnega sodišča poskuša sicer pritožnica

izpodbiti s trditvijo, da je v izvršilnem postopku že predložila

ustrezne dokaze o etažni lastnini stanovanj, pri čemer pa sicer ne

pojasni, katere ustrezne dokaze je v tej smeri predlagala. Takšen

ustrezen dokaz pa bi lahko predstavljal le ustrezen pravni posel oz.

sporazum vseh solastnikov o delitvi solastnine v etažno lastnino na

stanovanjski hiši, v kateri se nahajajo tudi prostori pravdnih

strank, ali pa ustrezna odločba sodišča, na podlagi katerih bi se

lahko v zemljiško knjigo vpisala etažna lastnina (primerjaj določbe

107. 108 in 110. člena SPZ in določbo 3. odstavka 133. člena ZZK-1).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano stroškovno odločitvijo

odločilo, da prvotožena stranka R. S. nosi sama svoje stroške

postopka in nadalje, da je drugotožena stranka A. G. dolžan tožnikoma

povrniti pravdne stroške v znesku 266.451,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, v 15 dneh, pod

izvršbo.

Zoper navedeno stroškovno odločitev vlagata pritožbo tožnika.

Uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega

postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da se

pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da se za

stroške postopka obremeni tudi prvotoženo stranko in ji naloži tudi

stroške pritožbenega postopka. Poudarjata, da je prva tožena stranka

na ugovor tožnikov o nedopustnosti izvršbe na njuno nepremičnino

podala odgovor, zaradi katerega je sodišče napotilo tožnika na

pravdo. Tožnika sta bila zato prisiljena vložiti tožbo. Če bi prva

toženka nasprotovala sklepu o napotitvi na pravdo in vložila pritožbo

zoper ta sklep ali umaknila izvršilni predlog na nepremičnine obeh

tožnikov, pravda ne bi bila potrebna. Ker je ostala pasivna, izvršbe

pa ni utesnila in je reagirala šele na vloženo pritožbo, je na

podlagi 154. člena ZPP dolžna povrniti stroške. Ob upoštevanju te

določbe in smiselno določbe 156. člena ZPP drugih določb ni mogoče

uporabiti. Vzrok za tožbo je bilo ravnanje prvotožene stranke in

njeno vztrajanje pri izvršbi kljub v ugovoru jasno predloženim

dokazom o etažni lastnini. Zato bi morala tudi prvotožena stranka

odgovarjati za stroške postopka. Ker sodišče ni pravilno uporabilo

določb zakona o povrnitvi stroškov, tožnika predlagata, da sodišče

druge stopnje spremeni odločitev in naloži prvi toženki plačilo

priznanih stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo specialno določbo 1.

odstavka 160. člena ZPP, po kateri v primeru, če se v izločitveni

pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče

ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku

utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih,

odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. V konkretnem

primeru je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo

tožbenemu zahtevku za nedopustnost izvršbe (izločitvena pravda),

svojo odločitev pa oprlo na zaključek, da je upoštevaje podatke

zemljiške knjige in načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige

prvotožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno

mislila, da na dolžnikovi, drugotoženčevi solastninski pravici do

1/10 pri vl.štev. 120, k.o. N. ne obstajajo pravice drugih. Takšen

dejanski zaključek prvostopnega sodišča poskuša sicer pritožnica

izpodbiti s trditvijo, da je v izvršilnem postopku že predložila

ustrezne dokaze o etažni lastnini stanovanj, pri čemer pa sicer ne

pojasni, katere ustrezne dokaze je v tej smeri predlagala. Takšen

ustrezen dokaz pa bi lahko predstavljal le ustrezen pravni posel oz.

sporazum vseh solastnikov o delitvi solastnine v etažno lastnino na

stanovanjski hiši, v kateri se nahajajo tudi prostori pravdnih

strank, ali pa ustrezna odločba sodišča, na podlagi katerih bi se

lahko v zemljiško knjigo vpisala etažna lastnina (primerjaj določbe

107. 108 in 110. člena SPZ in določbo 3. odstavka 133. člena ZZK-1).

Ker takšnih ustreznih pravnih aktov pritožnika ne omenjata, navedene

ugotovitve prvostopnega sodišča ne moreta omajati. Pritožbeni očitek,

da je sodišče zmotno uporabilo določbi 154. člena in 156. člena ZPP o

povrnitvi stroškov torej ni utemeljen. Navedeni določbi v spornem

primeru nista uporabljivi, saj je ta, kot že pojasnjeno, urejen z

zgoraj citirano specialno zakonsko določbo. Glede na povedano so

neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da bi morala prvotožena stranka

v izvršilnem postopku utesniti predlog za izvršbo in ne bi smela

odgovoriti na ugovor tretjih, tožnikov ali pa vsaj s pritožbo

izpodbijati sklep o zavrnitvi ugovora tretjih in napotitvi na pravdo

za nedopustnost izvršbe. Upnica je svoj predlog za izvršbo uperila na

dolžnikov solastninski delež na nepremičnini, kot je vpisan v

zemljiški knjigi in je utemeljeno mislila, da pravic drugih na

dolžnikovem solastninskem deležu ni, takšno njeno subjektivno

prepričanje pa se je v izvršilnem postopku ob neizkazanih ustreznih

dokazih o obstoju etažne lastnine odrazilo tudi v njenih nadaljnjih

procesnih dejanjih predvidenih z določbami ZIZ.

Izpodbijani sklep je tako dejansko in materialnopravno pravilen.

Sodišče druge stopnje je še po uradni dolžnosti preverilo ali ima

izpodbijani sklep kakšne kršitve procesnega značaja iz 2. odstavka

350. člena ZPP. Ker takšnih kršitev ni ugotovilo, je moralo ob

povedanem stroškovno zavrniti pritožbo in potrditi sklep sodišča prve

stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom

ZPP ter 15. členom ZIZ).