Appeal allowed: Court reversed first instance for wrongful denial of economic interest in possession protection claim.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se

zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

[JEDRO]

Materialno pravno je nepravilno stališče, da tožnik nima ekonomskega

interesa za varstvo posesti, ker je v postopku izjavil, da se ne

namerava vrniti v stanovanje, ker v njem zaradi toženčevega ravnanja

ne obstajajo več normalni pogoji za življenje.

Tožnik namreč s tožbo zahteva, da toženec vzpostavi takšno stanje na

električnem bojlerju in vodovodni instalaciji, ki bo tožniku ponovno

zagotovilo uporabo tople vode in s tem šele omogočilo ponovno bivanje

v spornem stanovanju, torej s tožbo zasleduje povsem otipljiv

ekonomski interes, normalno bivanje v stanovanju, ki mu je s

toženčevim ravnanjem onemogočeno in s tem posledično povzročeno

potrebo po tožnikovi preselitvi. Tožnikova izselitev ob povedanem

predstavlja povsem razumljiv odziv oziroma le njegovo prisilno

prilagoditev nastali situaciji povzročeni z nedopustnim toženčevim

ravnanjem. Ugotovitev prvostopnega sodišča o izgubi ekonomskega

interesa tožnika zaradi njegove preselitve na drug naslov je torej

nepravilna. Pomeni lahko le pritrditev samovoljnemu ravnanju toženca

ter neupoštevanje namena in cilja sodnega varstva pred motenjem

posesti, ki je tako v vzpostavljanju porušenega posestnega stanja kot

tudi v onemogočanju nedopustnega, nasilnega ali samovoljnega ravnanja

motilca in rezultatov takšnega ravnanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbeni

zahtevek na ugotovitev, da je toženec motil tožnika v posesti

električnega bojlerja v kopalnici, ki se nahaja v pritličju

stanovanjske hiše V., C., s tem, da je dne 17.4.2003 razbil in s tem

uničil električni grelec na bojlerju za vodo tako, da je odščipnil

"čeveljčka", ki sta pritrjena na električni grelec, ter prerezal

električna kabla modre barve, s čimer je onemogočil tožniku ogrevanje

vode in s tem, da je dne 18.4.2003 onesposobil še ventil na cevi, po

kateri je iz zgornjega stanovanja, ki ga ima v posesti toženec v ta

bojler pritekla topla voda, in sicer tako, da je odstranil vzvod za

zapiranje in odpiranje ventila in s tem onemogočil še ogrevanje vode

na ta način.

Nadalje je zavrnilo tožbene zahtevke, da je toženec dolžan

vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da ponovno namesti grelec

na električnem bojlerju in namesti nov električni kabel in ventil in

tako omogoči dotok vode iz zgornjega stanovanja v bojler, s čimer bo

tožniku omogočil uporabo tople vode tako kot je bilo pred motilnim

dejanjem, v 8 dneh pod izvršbo in nadalje da se toženi stranki

prepove, da z dejanji opredeljenimi v točki 1 izreka ali s podobnimi

dejanji posega v posest tožeče starnke, ki jo ima na bojlerju v

kopalnici v stanovanjskih prostorih stanovanjske hiše V. 24, C., v 8

dneh pod izvršbo. Tožniku je naložilo, da plača tožencu pravdne

stroške v znesku 49.100,00 SIT

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka.

Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega

postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se

pritožbi ugodi, sklep pa spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku

ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka oz.

podrejeno sklep razveljavi. Poudarja, da je sodišče prve stopnje

zavzelo napačen zaključek, da tožnik nima ekonomskega interesa za

vložitev tožbe, ker ne namerava več prebivati v spornem stanovanju.

Tožnik pa ima v spornem stanovanju še vedno prijavljeno stalno

prebivališče. Toženec mu je bivanje na vse načine onemogočal med

drugim tudi z odklapljanjem vode, vse z namenom da bi dosegel

tožnikovo izselitev. Tožnik je sodišču pojasnil, da se je odselil,

ker ni bilo več ne vode ne elektrike. Napačno je presojen tožnikov

pravni interes, saj je prav toženčevo ravnanje povzročilo, da je

tožnik začasno odšel od doma in bi se tja vrnil, če bi bili

vzpostavljeni pogoji za to. Prav to pa je razlog, zaradi katerega bi

moralo sodišče tožbenemu zahtevku ugoditi v celoti in bi normalni

pogoji za bivanje tožniku omogočili vrnitev v stanovanje. Izpodbijani

sklep je tudi v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso. Pritožnik se

sklicuje na zadeve I Cp 1925/99 Višjega sodišča v Ljubljani, sklep Cp

1527/2000 Višjega sodišča v Celju in I CP 651/2002 Višjega sodišča v

Ljubljani.

Pritožba je utemeljena.

Materialnopravno je napačno stališče prvostopnega sodišča, da tožnik

nima ekonomskega interesa v tem sporu zaradi motenja posesti, zaradi

česar je njegov zahtevek po posestnem varstvu neutemeljen oziroma

posledično v ugotovitvenem delu celo nedopusten. Takšen zaključek je

sodišče prve stopnje oprlo na izjavo tožnika, da se zaradi nastalega

stanja ne namerava vrniti v stanovanje na naslovu V. 24, C.. Na ta

način pa je sodišče prve stopnje obšlo prav namen oziroma bistvo

posestnega varstva, to je vzpostavitev takšnega stanja, kakršno je

bilo pred nedopustnim motitvenim posegom toženca, kar bi šele ponovno

v korist tožnika vzpostavilo pogoje, ki bi tožencu omogočili vrnitev

v stanovanje ter mu v bodoče prepovedalo izvrševanje takšnih in

podobnih ravnanj. Sklicevanje prvostopnega sodišča na pomanjkanje

ekonomskega interesa pripisuje v konkretnem primeru tovrstnemu

sodnemu varstvu zahtevo, ki je zakonske določbe, ki urejajo varstvo

pred motenjem posesti tudi ne vsebujejo. Res je predpostavka vsakega

tožbenega zahtevka pravni interes, ki se predvsem v motenjskih sporih

večkrat izkazuje tudi kot ekonomski interes tožnika po vzpostavitvi

takšnega stanja, kakršno je bilo pred nedopustnim posegom. Vendar

tudi če v konkretnem primeru ni zaslediti ekonomskega interesa, to še

ne pomeni, da je izostal tudi siceršnji pravni intreres tožnika, to

je varstvo pred nedopustnim posegom v njegovo posest, torej varstvo

pravne dobrine, ki ga omogoča zakon. Vendar pa v konkretnem primeru

tudi pomanjkanje ekonomskega interesa ni mogoče očitati tožnikovim

zahtevkom, kljub njegovi izjavi, da se zaradi nastalega stanja ("...

ker ne obstajajo normalni pogoji za življenje") ne namerava vrniti v

sporno stanovanje. Tožnik namreč s tožbo zahteva, da toženec

vzpostavi takšno stanje na električnem bojlerju in vodovodni

instalaciji, ki bo tožniku ponovno zagotovilo uporabo tople vode in s

tem šele omogočilo ponovno bivanje v spornem stanovanju, torej s

tožbo zasleduje povsem otipljiv ekonomski interes, normalno bivanje v

stanovanju, ki mu je s toženčevim ravnanjem onemogočeno in s tem

posledično povzročeno potrebo po tožnikovi preselitvi. Tožnikova

izselitev ob povedanem predstavlja povsem razumljiv odziv oziroma le

njegovo prisilno prilagoditev nastali situaciji povzročeni z

nedopustnim toženčevim ravnanjem. Ugotovitev prvostopnega sodišča o

izgubi ekonomskega interesa tožnika zaradi njegove preselitve na drug

naslov je torej nepravilna. Pomeni lahko le pritrditev samovoljnemu

ravnanju toženca ter neupoštevanje namena in cilja sodnega varstva

pred motenjem posesti, ki je tako v vzpostavljanju porušenega

posestnega stanja kot tudi v onemogočanju nedopustnega, nasilnega ali

samovoljnega ravnanja motilca in rezultatov takšnega ravnanja.

Pritožbeno sodišče je moralo iz razloga zmotne uporabe materialnega

prava, ki je posledično povzročilo tudi pomanjkljivo ugotavljanje

pravno odločilnih dejstev (predvsem v smeri dejanskih ugotovitev o

pravočasnosti tožbe) ugoditi pritožbi, razveljaviti izpodbijani sklep

ter vrniti zadevo v novo odločanje (člen 355 ZPP v zvezi s 424.

členom ZPP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o

tožbenih zahtevkih in dokazni postopek oziroma razloge sklepa

dopolniti še v smeri ugotovitev ali je spoštovan zakonsko določen rok

za vložitev motenjske tožbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3.

odstavka 165. člena ZPP.