Appeal dismissed; new claims in appeal barred by statute of limitations and non-appealable facts.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagateljica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Skrbnik M. J. v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sodeloval,

vložil ni niti ene pisne voge, na narok dne 5.2.2004, na katerega je

bil pravilno vabljen, pa brez opravičila ni prišel. Ker je nasprotni

udeleženc svoj predlog, da namesto prodaje pripade garosnjera v

celoti njemu, predlagateljico pa izplača, in dejstva, ki se na ta

predlog nanašajo, zatrjeval šele v pritožbi, je bilo treba takšne

pritožbene navedbe zavrniti kot prepozne. Tudi v nepravdnem postopku

velja določba 1. odstavka 337. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se

delitev skupnega premoženja, to je garsonjere št. 905 v IX.

nadstropju v skupni izmeri 29,52 m2, ki je posamezni del stanovanjske

stavbe B. 6, v L. z deležem strank za vsakega do ene polovice, opravi

s prodajo nepremičnine in razdelitvijo kupnine med udeleženca tega

postopka, za vsakega do 1/2 kupnine.

Zoper navedeni sklep se je nasprotni udeleženec pritožil. V pritožbi

navaja, da je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev o delitvi skupne

stvari z njeno prodajo in delitvijo kupnine oprlo na stališče, da

nasprotna stranka ni izkazala pripravljenosti po izplačilu

predlagajoče stranke in da naj nasprotna stranka ne bi razpolagala s

sredstvi, ki bi ji omogočala izplačilo. Navaja, da se strinja z

ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča o tem, da fizična delitev

garsonjere ni možna. Vendar pa pravi, da so pogoji za to, da se

delitev opravi tako, da skupna stvar pripade nasprotni stranki, ki bo

predlagajočo stranko izplačala v višini sorazmernega dela prodajne

cene, ki naj jo določi sodišče. Zato predlaga, da sodišče v

ponovljenem postopku odloči, da skupna stvar pripade njej, ki bo

izplačala predlagajočo stranko.

Predlagateljica v odgovoru na pritožbo pravi, da je izpodbijani sklep

pravilen in zakonit, da je sodišče prve stopnje pravilno oprlo svojo

odločitev na stališče, da nasprotna stranka ni izkazala

pripravljenosti po izplačilu solastniškega deleža v denarju in da

nasprotni udeleženec s takimi sredstvi niti ne razpolaga. Nasprotni

udeleženec je po njenem mnenju le zavlačeval postopek, na njene

predloge za izvensodno rešitev spora pa ni odreagiral. Ker ta

postopek teče že tretje leto, bi lahko nasprotni udeleženec svoj

interes, vkolikor obstaja, že uveljavil. Pritožbenemu sodišču

predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno ter nasprotnemu

udeležencu naloži plačilo pritožbenih stroškov z zakonitimi zamudnimi

obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno

zaključilo, da nasprotni udeleženec tekom postopka pred sodiščem prve

stopnje ne samo, da ni pokazal pripravljenosti, da bi izplačal

predlagateljico, tako da bi predmetna garsonjera pripadla njemu,

ampak tega niti ni predlagal. Po 5. odst. 70. člena SPZ

(Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002) lahko sodišče na

predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti

njemu, če izplača druge solastnike, tako da jim plača sorazmerni del

prodajne cene, ki jo določi sodišče. Takšnega predloga zastopnik

nasprotnega udeleženca tekom postopka na prvi stopnji ni podal. Ker

je bila nasprotnemu udeležencu s sklepom Okrajnega sodišča v

Ljubljani opr. št. N 66/2001 z dne 4.4.2002 delno odvzeta poslovna

sposobnost, mu je je bil z odločbo Centra za socialno delo št.

583-57/00-05 z dne 8.9.2003 postavljen skrbnik M. J.. Skrbnik M. J. v

postopku pred sodiščem prve stopnje ni sodeloval, vložil ni niti ene

pisne voge, na narok dne 5.2.2004, na katerega je bil pravilno

vabljen, pa brez opravičila ni prišel. O neopravičenosti razlogov za

njegovo odsotnost s tega naroka je prvostopenjsko sodišče tudi že

odločilo s sklepom opr. št. N 357/2001 z dne 17.1.2005, s katerim

njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo. Ker je

nasprotni udeleženc svoj predlog za to, da namesto prodaje pripade

garosnjera v celoti njemu, predlagateljico pa izplača ter tudi

dejstva, ki se na ta predlog nanašajo, predvsem o njegovi plačilni

sposobnosti, zatrjeval šele v pritožbi, je bilo potrebno takšne

pritožbene navedbe zavrniti kot prepozne. Tudi v nepravdnem postopku

velja določba 1. odst. 337. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku,

Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 36/2004) v zvezi s

37. členom ZNP (Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št.

30-1481/1986), ki prepoveduje navajanje novih dejstev in dokazov v

pritožbi, razen če stranka izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla

navesti ali predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma

do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, če so

izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. člena ZPP. Nasprotni udeleženec pa

v pritožbi niti ne zatrjuje, da novih dejstev iz pritožbe ni mogel

zatrjevati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker niso podani

razlogi, iz katerih nasprotni udeleženec izpodbija prvostopenjski

sklep, niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (2.

odst. 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je sodišče na podlagi

določbe 2. odst. 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo,

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo.

Na podlagi določbe 1. odst. 165. člena ZPP in 155. člena ZPP v zvezi

s 37. členom ZNP je sodišče odločilo, da predlagateljica, ki je

priglasila stroške za sestavo odgovora na pritožbo, sama trpi svoje

stroške pritožbenega postopka, saj ti stroški niso bili potrebni za

pritožbeni postopek.