Appeal allowed: Partial judgment can be supplemented if requested timely; first instance court erred by missing deadline.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court set aside the first instance court's ruling and rejected the request for a supplementary judgment. The opposing party argued the request for supplementation was untimely, while the appellants claimed the lower court failed to apply procedural deadlines correctly. The court ruled that a partial judgment is legally equivalent to a final judgment for procedural purposes and can be supplemented if requested within 15 days, but the request here was filed too late, making the first instance court's failure to reject it a significant procedural error.
Legislator headnote
AI generated314. ust. 1 in 325. ust. 1 ZPP; 37. člen ZNP: A partial judgment is treated as a final judgment for procedural purposes and may be supplemented by a supplementary judgment upon timely request, but failure to reject a late request constitutes a significant procedural violation warranting the setting aside of the decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se
razveljavi, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa pa zavrže.
Nasprotna udeleženka sama krije svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Tudi delno sodbo je mogoče dopolniti z dopolnilno sodbo, če stranka
to pravočasno predlaga.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dopolnilnim sklepom naložilo
nasprotni udeleženki, da mora v 15 dneh od popolne zahteve
predlagateljev plačati pravnim naslednikom upravičenca J. P. obresti
v skladu s 5. odstavkom 3. člena ZIOOZP od nominalnega zneska
69.753.795,00 SIT, ki tečejo od pravnomočnosti odločbe o
razveljavitvi kazni zaplembe premoženja do dneva pravnomočnosti
delnega sklepa z dne 8.12.1999.
Nasprotna udeleženka se je proti navedenemu sklepu pravočasno
pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in
napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče
sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, podrejeno pa,
naj izpodbijani sklep spremeni in predlog za izdajo dopolnilnega
sklepa zavrže. Vztraja, da je bil predlog prepozno vložen.
Predlagatelji bi morali dopolnitev delnega sklepa predlagati v 15
dneh od njegovega prejema. Sicer pa je sodišče prve stopnje v delnem
sklepu odločilo o zamudnih obrestih. Ker se predlagatelji proti
delnemu sklepu niso pritožili, za izdajo dopolnilnega sklepa ni bilo
pogojev. Poudarja, da se šteje delna sodba, enako pa velja tudi za
delni sklep, glede pravnih sredstev in izvršbe za samostojno sodbo.
Sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa tega ni
upoštevalo. Sicer pa je tudi izrek sklepa neizvršljiv. Obdobje, za
katerega je sodišče nasprotni udeleženki naložilo plačilo zamudnih
obresti, ni določeno, saj nista navedena datum pravnomočnosti odločbe
o razveljavitvi kazni niti datum pravnomočnosti delnega sklepa.
Pritožba je utemeljena.
Izpodbijani sklep se opira na napačno razlago pravil o delni in
dopolnilni sodbi iz 314. člena in 325. člena Zakona o pravdnem
postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04), ki se po 37.
členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur.l. SRS, št. 30/86 in
2o/88 ter Ur.l. RS, št. 87/02 in 131/03) smiselno uporabljajo tudi v
nepravdnem postopku. Zmotno je namreč stališče, da delne sodbe ni
mogoče dopolniti z dopolnilno sodbo. Sodišče prve stopnje je pri tem
spregledalo, da je delna sodba po 1. odstavku 314. člena ZPP v bistvu
končna sodba o delu zahtevka ali o nekaterih izmed več zahtevkov, ki
so zreli za takšno odločbo. Prav zato se po 4. odstavku 314. člena
ZPP delna sodba glede pravnih sredstev in izvršbe šteje za samostojno
sodbo. Z dopolnilno sodbo pa sodišče v skladu s 1. odstavkom 325.
člena ZPP dopolni izdano sodbo takrat, ko se naknadno izkaže, da
nehote ni odločilo o vseh zahtevkih ali o delu zahtevka, o katerem je
sicer nameravalo odločiti. Na ta način torej lahko dopolni tudi
sodbo, s katero je odločalo o posameznih zahtevkih ali o delu
zahtevka in ne le sodbe, s katero je nameravalo rešiti predmet spora
v celoti.
Delno sodbo je v skladu s 1. odstavkom 325. člena ZPP mogoče izdati
le na predlog stranke, ki ga mora ta podati v 15 dneh od prejema
sodbe. Kot je razvidno iz spisa, so predlagatelji dopolnitev delnega
sklepa z dne 8.12.1999 prvič predlagali šele v vlogi z dne 6.3.2003
(red. št. 130), pritožbe proti delnemu sklepu pa niso vložili in je
ta postal pravnomočen dne 28.11.2001. Očitno je torej, da je bil
predlog za dopolnitev delnega sklepa prepozen, zato bi ga moralo v
skladu z 2. odstavkom 325. člena ZPP brez naroka zavreči že sodišče
prve stopnje. Ker ni tako ravnalo, je zagrešilo relativno bistveno
kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37.
členom ZNP, dopolnilni sklep, s katerim je o sicer prepoznem predlogu
vsebinsko odločilo in mu ugodilo, pa je zato nepravilen in nezakonit.
Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotne
udeleženke ugodilo. Nasprotna udeleženka je v zvezi z opisano
kršitvijo resda uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe
materialnega prava, vendar gre smiselno za uveljavljanje postopkovne
kršitve. Ker je ta odpravljiva, je pritožbeno sodišče na podlagi 3.
točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izpodbijani sklep
razveljavilo in predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrglo. Na
ostale pritožbene očitke zato ni treba odgovarjati.
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 104. člena
ZNP, po katerem stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo
plačilo odškodnine. Čeprav je nasprotna udeleženka s svojo pritožbo
uspela, mora zato sama kriti svoje stroške za pritožbo.