Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1497/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.1497.2005 AI generated

Inadmissible facts discovery claim rejected; appeal against remand dismissed; appeal against judgment allowed.

Case Number VSL sklep II Cp 1497/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appellant's challenge to the lower court's order to return the case to the first instance for a new trial. While the appellant argued procedural irregularities and jurisdictional issues, the court found the remand order valid and the objection to jurisdiction unfounded. However, the court allowed the appeal regarding the facts discovery claim, ruling it inadmissible because the plaintiff lacked legal interest to seek a judicial finding of facts after the defendant had already admitted receiving the disputed sum.

Legislator headnote

AI generated

člen 118 ZPP; člen 121 ZPP; člen 352 ZPP; člen 351 ZPP; člen 181 ZPP: An appeal against an order to return a case to the first instance is inadmissible unless granted contrary to Article 118 of the Civil Procedure Act or filed untimely under Article 121; a facts discovery claim filed after a compulsory order is inadmissible if the plaintiff lacks legal interest, as mere admission by the defendant negates the need for judicial ascertainment.

Keywords

AI generated
facts discovery claim legal interest requirement admission of facts inadmissible appeal remand to first instance compulsory order procedural admissibility

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

1. Pritožba zoper odločitev pod točko I izreka se zavrže.

2. Pritožbi zoper izpodbijani del sodbe (II/1) se ugodi in se v tem

delu sodba sodišča prve stopnje razveljavi in tožba zavrže.

3. Tožnik je dolžan poleg že pravnomočno prisojenih stroškov (točka 3

izreka) plačati tožencu še 247.100,00 SIT pravdnih stroškov, nastalih

pred sodiščem prve stopnje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

18.10.2004 dalje do plačila in mu povrniti 83.700,00 SIT pritožbenih

stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.5.2005 dalje do

plačila, vse v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba.

[JEDRO]

Tožeča stranka ne more mimo napotitvenega sklepa zapuščinskega

sodišča vložiti tožbo na ugotovitev dejstev.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se vrnitev v prejšnje stanje

dovoli in se ponovno opravi prvi narok za glavno obravnavo. Nadalje

je ugotovilo, da je toženec od svojega očeta 30.9.1986 prejel kot

darilo kupnino v znesku 8.000.000,00 dinarjev za nakup solastninskega

deleža do 1/2 na nepremičninah parc. št. 96/27 in 96/18, obe vpisane

v vl. št. 366 k.o. G., ki v naravi predstavlja hišo na K. 5 v

Ljubljani, kupljeno na podlagi kupne pogodbe z dne 30.9.1986. V

ostalem delu je tožbo zavrglo in tožniku naložilo povrnitev pravdnih

stroškov v znesku 39.600,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje in zoper ugotovitveni del

sodbe ter odločitev o pravdnih stroških se pritožuje toženec, ki v

pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter

tudi v preostalem delu tožbo zavrže in tožniku naloži plačilo vseh

stroškov postopka. V pritožbi toženec navaja, da vrnitev v prejšnje

stanje ni utemeljena, saj če je pooblaščenka prišla na obravnavo ob

9.00 uri, ni razloga, da ne bi prišla pravočasno, saj se njeno

zdravstveno stanje ni moglo bistveno spremeniti. V pritožbi o glavni

stvari toženec ugovarja stvarno pristojnost sodišča, saj bi moralo

sodišče glede na povečanje vrednosti spornega predmeta zadevo takoj

odstopiti okrožnemu sodišču. V konkretnem primeru ni pogojev za

ugotovitveno tožbo in bi jo moralo sodišče zavreči, saj toženec

vseskozi priznava, da je od staršev prejel 70.000 DEM kot del kupnine

za nakup hiše na Kocenovi 5 v Ljubljani. Glede pravdnih stroškov

toženec navaja, da mu ni znano, od kje sodišču zaključek, da je vsaka

stranka delno uspela v tej pravdi.

Pritožba zoper sklep o dovolitvi v prejšnje stanje je nedovoljena, v

ostalem delu pa je pritožba utemeljena.

O pritožbi zoper sklep o dovolitvi v prejšnje stanje.

Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje

stanje, ni pritožbe, razen če se ugodi predlogu v nasprotju s členom

118 ZPP ali predlogu, ki ni bil pravočasno vložen (člen 121 ZPP). Ker

v konkretnem primeru ne gre za tako izjemno situacijo, saj toženec

izpodbija le odločitev sodišča prve stopnje vsebinsko, je bilo v tem

delu njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno (člen 352 v zvezi s 3.

odst. člena 343 ZPP).

O pritožbi zoper izpodbijani del sodbe (točka II/1 izreka)

V primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je

odločilna vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi in je dopustno to

vrednost ugotavljati najkasneje na glavni obravnavi pred začetkom

obravnavanja (2. in 3. odst. člena 44 ZPP). Ob tem, ko se je toženec

upiral spremembi vrednosti spornega predmeta (l. št. 21) in ko iz

razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje spremembe

vrednosti spornega predmeta nad zneskom 2.000.000,00 SIT ni sprejelo,

toženec neutemeljeno v pritožbi ugovarja stvarno pristojnost sodišča

ter je v tem delu njegova pritožba neutemeljena.

Tožeča stranka lahko z ugotovitveno tožbo zahteva, da sodišče le

ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega ravnanja

ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Takšna tožba se

lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima

tožnik pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj

kakšne pravice ali razmerja oziroma kakšne listine ali pa če ima

kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Ob tem, ko je

tožnik mimo napotitvenega sklepa (napotitveni sklep napotuje tožnika,

da vloži tožbo na ugotovitev obsega zapuščine) vložil tožbo na

ugotovitev, da je toženec od pokojnega očeta prejel denarni znesek,

tožnik nima pravnega interesa za vložitev take tožbe, saj mimo

zakonskih pogojev (člen 181 ZPP) zahteva ugotovitev dejstev. Taka

ugotovitvena tožba pa je nedopustna. Samo okoliščina, da toženec

priznava, da je prejel sporni znesek, ni podlaga za ugotovitev takega

dejstva s sodbo. Glede na navedeno je bilo pritožbi toženca ugoditi

in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in

tudi v preostalem delu tožbo zavreči (člen 351 ZPP).

Zavrženje tožbe še v preostalem delu ima za posledico spremembo

odločitve o pravdnih stroških (o slednjih bi moralo sicer sodišče

prve stopnje odločiti tudi v izreku in ne samo v obrazložitvi).

Tožnik v tem postopku ni uspel in mora toženec povrniti vse njegove

pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje in pritožbene

stroške. Le-ti so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in

Zakonom o sodnih taksah. Tak izrek o stroških temelji na določbi

člena 166 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.