Inadmissible facts discovery claim rejected; appeal against remand dismissed; appeal against judgment allowed.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's challenge to the lower court's order to return the case to the first instance for a new trial. While the appellant argued procedural irregularities and jurisdictional issues, the court found the remand order valid and the objection to jurisdiction unfounded. However, the court allowed the appeal regarding the facts discovery claim, ruling it inadmissible because the plaintiff lacked legal interest to seek a judicial finding of facts after the defendant had already admitted receiving the disputed sum.
Legislator headnote
AI generatedčlen 118 ZPP; člen 121 ZPP; člen 352 ZPP; člen 351 ZPP; člen 181 ZPP: An appeal against an order to return a case to the first instance is inadmissible unless granted contrary to Article 118 of the Civil Procedure Act or filed untimely under Article 121; a facts discovery claim filed after a compulsory order is inadmissible if the plaintiff lacks legal interest, as mere admission by the defendant negates the need for judicial ascertainment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Pritožba zoper odločitev pod točko I izreka se zavrže.
2. Pritožbi zoper izpodbijani del sodbe (II/1) se ugodi in se v tem
delu sodba sodišča prve stopnje razveljavi in tožba zavrže.
3. Tožnik je dolžan poleg že pravnomočno prisojenih stroškov (točka 3
izreka) plačati tožencu še 247.100,00 SIT pravdnih stroškov, nastalih
pred sodiščem prve stopnje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
18.10.2004 dalje do plačila in mu povrniti 83.700,00 SIT pritožbenih
stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.5.2005 dalje do
plačila, vse v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba.
[JEDRO]
Tožeča stranka ne more mimo napotitvenega sklepa zapuščinskega
sodišča vložiti tožbo na ugotovitev dejstev.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se vrnitev v prejšnje stanje
dovoli in se ponovno opravi prvi narok za glavno obravnavo. Nadalje
je ugotovilo, da je toženec od svojega očeta 30.9.1986 prejel kot
darilo kupnino v znesku 8.000.000,00 dinarjev za nakup solastninskega
deleža do 1/2 na nepremičninah parc. št. 96/27 in 96/18, obe vpisane
v vl. št. 366 k.o. G., ki v naravi predstavlja hišo na K. 5 v
Ljubljani, kupljeno na podlagi kupne pogodbe z dne 30.9.1986. V
ostalem delu je tožbo zavrglo in tožniku naložilo povrnitev pravdnih
stroškov v znesku 39.600,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
Zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje in zoper ugotovitveni del
sodbe ter odločitev o pravdnih stroških se pritožuje toženec, ki v
pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter
tudi v preostalem delu tožbo zavrže in tožniku naloži plačilo vseh
stroškov postopka. V pritožbi toženec navaja, da vrnitev v prejšnje
stanje ni utemeljena, saj če je pooblaščenka prišla na obravnavo ob
9.00 uri, ni razloga, da ne bi prišla pravočasno, saj se njeno
zdravstveno stanje ni moglo bistveno spremeniti. V pritožbi o glavni
stvari toženec ugovarja stvarno pristojnost sodišča, saj bi moralo
sodišče glede na povečanje vrednosti spornega predmeta zadevo takoj
odstopiti okrožnemu sodišču. V konkretnem primeru ni pogojev za
ugotovitveno tožbo in bi jo moralo sodišče zavreči, saj toženec
vseskozi priznava, da je od staršev prejel 70.000 DEM kot del kupnine
za nakup hiše na Kocenovi 5 v Ljubljani. Glede pravdnih stroškov
toženec navaja, da mu ni znano, od kje sodišču zaključek, da je vsaka
stranka delno uspela v tej pravdi.
Pritožba zoper sklep o dovolitvi v prejšnje stanje je nedovoljena, v
ostalem delu pa je pritožba utemeljena.
O pritožbi zoper sklep o dovolitvi v prejšnje stanje.
Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje
stanje, ni pritožbe, razen če se ugodi predlogu v nasprotju s členom
118 ZPP ali predlogu, ki ni bil pravočasno vložen (člen 121 ZPP). Ker
v konkretnem primeru ne gre za tako izjemno situacijo, saj toženec
izpodbija le odločitev sodišča prve stopnje vsebinsko, je bilo v tem
delu njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno (člen 352 v zvezi s 3.
odst. člena 343 ZPP).
O pritožbi zoper izpodbijani del sodbe (točka II/1 izreka)
V primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je
odločilna vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi in je dopustno to
vrednost ugotavljati najkasneje na glavni obravnavi pred začetkom
obravnavanja (2. in 3. odst. člena 44 ZPP). Ob tem, ko se je toženec
upiral spremembi vrednosti spornega predmeta (l. št. 21) in ko iz
razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje spremembe
vrednosti spornega predmeta nad zneskom 2.000.000,00 SIT ni sprejelo,
toženec neutemeljeno v pritožbi ugovarja stvarno pristojnost sodišča
ter je v tem delu njegova pritožba neutemeljena.
Tožeča stranka lahko z ugotovitveno tožbo zahteva, da sodišče le
ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega ravnanja
ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Takšna tožba se
lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima
tožnik pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj
kakšne pravice ali razmerja oziroma kakšne listine ali pa če ima
kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Ob tem, ko je
tožnik mimo napotitvenega sklepa (napotitveni sklep napotuje tožnika,
da vloži tožbo na ugotovitev obsega zapuščine) vložil tožbo na
ugotovitev, da je toženec od pokojnega očeta prejel denarni znesek,
tožnik nima pravnega interesa za vložitev take tožbe, saj mimo
zakonskih pogojev (člen 181 ZPP) zahteva ugotovitev dejstev. Taka
ugotovitvena tožba pa je nedopustna. Samo okoliščina, da toženec
priznava, da je prejel sporni znesek, ni podlaga za ugotovitev takega
dejstva s sodbo. Glede na navedeno je bilo pritožbi toženca ugoditi
in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in
tudi v preostalem delu tožbo zavreči (člen 351 ZPP).
Zavrženje tožbe še v preostalem delu ima za posledico spremembo
odločitve o pravdnih stroških (o slednjih bi moralo sicer sodišče
prve stopnje odločiti tudi v izreku in ne samo v obrazložitvi).
Tožnik v tem postopku ni uspel in mora toženec povrniti vse njegove
pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje in pritožbene
stroške. Le-ti so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in
Zakonom o sodnih taksah. Tak izrek o stroških temelji na določbi
člena 166 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.