Appeal court dismisses appeal against dismissal but allows partial appeal regarding court costs calculation.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the appeal against the first-instance ruling that rejected the lawsuit due to improper party designation. While the court found the first instance incorrectly applied procedural rules regarding incomplete complaints, it held that rejecting the claim was procedurally flawed but materially beneficial to the plaintiff. Conversely, the court partially allowed the appeal against the cost order, reducing the defendant's liability from 132,000 SIT to 105,600 SIT based on a corrected calculation of legal fees.
Legislator headnote
AI generatedZPP 4. odst. 108. člena; ZPP 1. odst. 339. člena; ZPP 2. odst. 318. člena; ZPP 3. točka 365. člena: Improper application of procedural rules to dismiss a claim does not justify the dismissal if the claim would be rejected on merits, whereas errors in calculating court costs require correction to the lower amount.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zoper sklep z dne 24.2.2005 se zavrne in se sklep potrdi.
Pritožbi zoper sklep z dne 3.3.2005 se delno ugodi in se sklep
spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti stroške v
znesku 105.600,00 SIT, v preostalem nespremenjenem delu, pa se
pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Vprašanje, ali je tožena pravilna stranka, je vprašanje pravilne
uporabe materialnega prava (utemeljenosti tožbenega zahtevka), ne pa
preizkus, ali je podana procesna predpostavka za pravdo. Če tožba ne
zajema vseh nujnih sospornikov, ne pride v poštev poprava tožbe.
Čeprav tožnik zahtevi sodišča prve stopnje na popravo tožbe ni
sledil, sodišče prve stopnje ni bilo upravičeno uporabiti določbe 4.
odst. 108. čl. ZPP, ki jo v obrazložitvi navaja kot podlago za
zavrženje tožbe. Zavrženje tožbe je torej procesna napačno, vendar je
v primerjavi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka (po materialnem pravu
bi bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti) tožniku le v korist.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom 24.2.2005 na podlagi 4. odstavka
108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo tožbo. S sklepom
z dne 3.3.2005 je tožniku naložilo, da toženi stranki povrne njene
pravdne stroške v višini 132.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od dneva izdaje sklepa dalje.
Proti sklepoma se je pritožil tožnik in predlagal njuno
razveljavitev. V pritožbi proti sklepu 24.2.2005 navaja, da je
sodišče prve stopnje neutemeljeno zahtevalo, da tožbo dopolni. Ne
strinja se, da je treba "razširiti" množico toženih strank.
Ugotavlja, da gre za kršitev pravice do pravnega sredstva, ki jo
zagotavlja Ustava v svojem 25. členu. Vztraja pri stališču, da je
upravičen tožiti le Občino R.. V pritožbi proti sklepu 3.3.2005
ponavlja iste razloge kot v pritožbi proti sklepu 24.2.2005. Dodaja,
da je Občina R. kršila tudi druga določila in predpise kot organ
lokalne skupnosti in kot nosilec javnih pooblastil in da ji ni dolžan
povrniti njenih pravdnih stroškov. Zaključuje, da je dobil obvestilo
Policijske uprave K. o zaključku policijske preiskave suma storitve
kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po 261. člena Kazenskega
zakonika Republike Slovenije in vztraja pri stališču, da je le Občina
R. lahko tožena stranka.
Pritožba proti sklepu 24.2.2005 je neutemeljena, pritožba proti
sklepu z dne 3.3.2005 je delno utemeljena.
O pritožbi proti sklepu z dne 24.2.2005
Tožnik s tožbenim zahtevkom uveljavlja razvezo pogodbe, sklenjene
11.4.2001, med Občino R. (tožena stranka) in M. L. (stransko
intervenientko). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da glede
na to, da tožnik, kot toženo stranko navaja le Občino R., ne pa tudi
druge pogodbene stranke (M. L.), ni tožena prava stranka. Gre za
nujna sospornika v smislu 196. člena ZPP, saj je spor mogoče rešiti
le enotno za obe pogodbeni stranki in se zato pogodbenika štejeta za
enotno pogodbeno stranko. Drugačno pritožbeno razlogovanje tožnika je
pravno zmotno. Pritrditi pa je treba pritožniku, da je sodišče prve
stopnje neutemeljeno zahtevalo, da tožbo dopolni. Tožba, s katero ni
tožena prava stranka, ni nepopolna, kot je očitno zmotno ocenilo
sodišče prve stopnje, ko je s sklepom 14.12.2004 od tožnika zahtevalo
njeno popravo oziroma dopolnitev v smislu 108. člena ZPP. Posledično,
čeprav tožnik zahtevi sodišča prve stopnje ni sledil, sodišče prve
stopnje tudi ni bilo upravičeno uporabiti določbe 4. odstavka 108.
člena ZPP, ki jo v obrazložitvi navaja kot podlago za zavrženje
tožbe.
Nepravilna uporaba 4. odstavka 108. člena ZPP predstavlja relativno
bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena
ZPP, ki je sodišče druge stopnje ne upošteva po uradni dolžnosti.
Tožnik v pritožbi uveljavlja smiselno le nepravilno uporabo 108.
člena ZPP, pri čemer ne pojasni, kako naj bi ta kršitev vplivala na
pravilnost in zakonitost odločitve.
Vprašanje, ali je tožena pravilna stranka, je vprašanje pravilne
uporabe materialnega prava (utemeljenosti tožbenega zahtevka), ne pa
preizkus, ali je podana procesna predpostavka za pravdo. Če tožba ne
zajema vseh nujnih sospornikov, ne pride v poštev poprava tožbe.
Pravilna uporaba materialnega prava bi zato narekovala zavrnitev
tožbenega zahtevka.
Tožniku je treba pojasniti, da bi kot nepogodbena stranka lahko
uveljavljal le ničnost pogodbe (ne razvezo kot v tožbenem zahtevku)
in je zato tožba tudi nesklepčna. Iz dejstev, ki so navedena v tožbi,
ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, kar na podlagi 2.
odstavka 318. člena ZPP narekuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
Glede na vse navedeno tožbeni zahtevek tožnika ni utemeljen po
materialnem pravu, zaradi česar bi ga bilo treba zavrniti. Ker pa je
zavrženje tožbe iz drugih razlogov (2. odstavka 319. člena ZPP) lahko
tožniku le v korist (v primerjavi z zavrnitvijo zahtevka), v tako
odločitev sodišče druge stopnje ni posegalo.
O pritožbi proti sklepu z dne 3.3.2005
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je glede na to, da je
sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zavrglo, tožena stranka na
podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP upravičeno zahtevala povrnitev
pravdnih stroškov.
Tožnik obrazloženo stroškovne odmere ne izpodbija, zato je sodišče
druge stopnje opravilo le preizkus po uradni dolžnosti. Ugotovilo je,
da sodišče prve stopnje materialno pravo ni uporabilo pravilno, saj
bi, glede na označeno vrednost spornega predmeta (1,840.000,00 SIT)
ob upoštevanju tarifne številke 18 Zakona o sodnih taksah moralo
odmeriti nagrado od 400 točk in ne 500 točk, kot je ravnalo sodišče
prve stopnje na podlagi priglašenega stroškovnika tožene stranke. Ob
pravilni uporabi materialnega prava je tožena stranka upravičena do
800 točk (sestava odgovora na tožbo, sestava pripravljalne vloge),
kar ob vrednosti točke 110,00 SIT znaša 88.000,00 SIT. Ob upoštevanju
20% DDV (17.600,00 SIT), znašajo potrebni stroški tožene stranke
105.600,00 SIT. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke
365. člena ZPP izpodbijani sklep ustrezno spremenilo.
Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožeča stranka
ni priglasila.