Appeal partially allowed; service of way claim dismissed due to missing co-owners as necessary co-litigants.

Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba r a z v e

l j a v i ,

- v točki I./1. in I./2. glede služnosti voženj,

- v zavrnilnem delu pod točko I./3. pa glede izstavitve

zemljiškoknjižne listine za vknjižbo služnostne pravice hoje in

vožnje v korist gospodujočega zemljišča parc. št. 50/3 k.o.

T. in v breme služnega zemljišča parc. št. 50/14 k.o. T.,

- ter v celoti glede odločitve o stroških

in se zadeva vrne v tem obsegu prvemu sodišču v novo sojenje.

V ostalem se pritožbi z a v r n e t a in se v izpodbijanem

nerazveljavljanem delu p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbama se pridrži za

končno odločbo.

[JEDRO]

Ker so vsi solastniki služnega zemljišča v sporu zaradi ukinitve

služnosti nujni sosporniki, eden izmed solastnikov služnega zemljišča

pa v pravdi ni tožen, ni tožena prava stranka in zaradi zgrešene

pasivne legitimacije tožbeni zahtevek na uknitev služnosti

neutemeljen.

V pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice pa lastniki

gospodujočega zemljišča na aktivni strani niso nujni sosporniki (43.

čl. ZTLR).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da na podlagi

priposestvovanja obstaja služnostna pravica hoje in vožnje v korist

vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča parc. št. 47/2 k.o.

T. po služnem zemljišča parc. št. 48/1 iste k.o., last tretje toženke

M. J., in v tem obsegu tudi ugodilo dajatvenemu zahtevku tožeče

stranke za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Ker je

ugotovilo, da je bila s pravnim poslom ustanovljena tudi služnostna

pravica hoje in vožnje v korist gospodujočega zemljišča parc. št.

50/3 k.o. T. in v breme služnega zemljišča parc. št. 50/1 iste k.o.,

je ugodilo dajatvenemu zahtevku za izstavitev ustrezne

zemljiškoknjižne listine. Kar je tožeča stranka s tožbo zahtevala

več: to je ugotovitev obstoja služnostne pravice v korist

gospodujočega zemljišča parc. št. 50/2 k.o. T. po služnem zemljišču

parc. št. 50/1 in 50/14 k.o. Tacen in v zvezi s tem zahtevana

izstavitev zemljiškoknjižne listine, je zavrnilo, prav tako kot je

zavrnilo ugotovitveni in dajatveni zahtevek glede poteka služnosti

tudi po parc. št. 50/14 k.o. T. v korist parc. št. 50/3 iste k.o.,

zavrnilo pa je tudi zahtevek, da obstaja s sodbo ugotovljena služnost

(po parc. št. 48/1 v korist parc. št. 47/2 in po parc. št. 50/1 v

korist parc. št. 50/3, vse k.o. T.) glede voženj z vsemi motornimi

vozili.

Nasprotni tožbeni zahtevek tožene stranke, podrobno naveden v točki

II izreka sodbe, je prav tako zavrnilo.

Proti sodbi se pritožujeta obe pravdni stranki.

Tožnici, ki sta hkrati nasprotni toženki po nasprotni tožbi (v

nadaljevanju tožnici) se pritožujeta proti zavrnilnemu delu sodbe,

uveljavljata vse tri razloge ter predlagata spremembo sodbo z

ugoditvijo zahtevku v celoti, podrejeno pa njeno razveljavitev.

Uvodoma opozarjata na napako, da tožeča stranka ni V. K., marveč

V. R.. Sodišče bi moralo tudi v ugotovitvenem delu odločiti glede

obstoja stvarne služnosti za potrebe parc. št. 50/3 k.o. T.. Razlogov

za zavrnitev sodišče ni navedlo. Tožnici sta dokazali obstoj sužnosti

z vsemi motornimi vozili, sodišče pa je ta zahtevek zavrnilo brez

podlage in razlogov. Pot je ves čas potekala mimo parc. št. 50/2 vse

do parc. št. 50/3 in to pa parc. št. 48/1, 50/1 in 50/14. Sodišče bi

moralo upoštevati, da je bila služnost v korist parele 50/3 k.o.

T. dogovorjena že s pogodbo 15.8.1978. Ker je bila parc. št. 50/1

k.o. T. deljena v parc. št. 50/1 in 50/14 iste k.o., bi to dejstvo

pri ugotovitvi služnosti v korist parc. št. 50/3 moralo upoštevati.

Skratka, služno zemljišče ni le parc. št. 50/1, marveč tudi parc. št.

50/14 k.o. T.. Očitek prvostopnega sodišča, da tožeči stranki

služnosti od leta 1988 nista izvajali v dobri veri, ni sprejemljiv.

Če bi sodišče pregledalo sodne spise, bi to tudi ugotovilo. Tudi

odločitev o stroških je napačna.

Toženci oziroma tožniki po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženci)

se pritožujejo proti obsodilnemu delu sodbe in zavrnilnemu po

nasprotni tožbi iz vseh treh razlogov ter predlagajo spremembo sodbe

z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tožnikov in ugoditev nasprotnemu

tožbenemu zahtevku. Ker so tožniki zahtevali ukinitev služnosti po

parc. št. 50/1, je sodišče dejansko delno ugodilo tudi tožbenemu

zahtevku po nasprotni tožbi. Iz izreka sodbe to ne izhaja, sodišče

je zato kršilo določbe ZPP. Zmotno je stališče sodišča, da se po

ustanovitvi služnosti po parc. št. 48/1 stanje ni spremenilo. Tožeča

stranka je namreč delno vozila tudi po svoji parc. št. 47/2, s

postavitvijo ograje na parc. št. 47/2 in 50/2 pa po svoji parceli ni

več vozila. To je tožena stranka zatrjevala v svoji vlogi z dne

22.4.2003 in se sklicevala tudi na dopis pooblaščencev tožene stranke

tožeči. V svojih vlogah je tudi poudarila, da lahko tožeča stranka

pride na svojo parc. št. 47/2 tako, da uporablja le del parc. št.

48/1. Vztraja pri svojem stališču, da tožeča stranka za dostop do

parc. št. 50/3 ne potrebuje voženj po celotni dolžini parc. št. 50/1.

Izrek sodbe glede voženj je nejasen, saj bi moralo biti iz njega

razvidno, da ima tožeča stranka zgolj pravico voženj z osebnimi

avtomobila.

Pritožbi sta delno utemeljeni.

O pritožbi tožeče stranke:

Iz podatkov v spisu izhaja, da sta tožbo zaradi ugotovitve obsoja

stvarne služnosti vložili dve tožnici: M. R. in V. K.. Osebi s tema

priimkoma sta tudi vlagali po svojem pooblaščencu vse nadaljnje pisne

vloge. V pisni vlogi z dne 30.3.2004 (list. št. 87) je druga tožnica

opredeljena kot V. R., brez ustreznega pojasnila, zato je tudi v

izpodbijani sodbi navedena s priimkov K., in zaenkrat razlogov za

izdajo popravnega sklepa, ni.

Zavrnitev ugotovitvenega dela zahtevka glede obstoja stvarne

služnosti v korist parc. št. 50/3 k.o. T. po parc. št. 50/1 iste k.o.

je posledica pravilne ugotovitve prvega sodišča, da je bila ta

služnostna pravica ustanovljena s pravnim poslom in ni bila

pridobljena na originarni način s priposestvovanjem (51. čl. ZTLR).

Razloge za takšno odločitev je prvo sodišče popolno in pravilno

navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sodbe in nasprotna pritožbena

ocena tožeče stranke ni točna. Sicer pa je sodišče prve stopnje

pravilno ugotovilo, da je bila služnostna pravica v korist parc. št.

50/3 k.o. T. ustanovljena s pogodbo 7.9.1982 (šele takrat je bila

prej solastna nepremičnina parc. št. 50/1 k.o. T. razdeljena) in to v

breme (takrat še enotnega) služnega zemljišča parc. št. 50/1, ne pa

tudi po parc. št. 48/1, priposestovanje služnosti na solastni stvari

pa tudi ni mogoče. S povedanim je odgovorjeno tudi na neutemeljeno

pritožbeno trditev, da je bila služnost dogovorjena že s pogodbo

15.8.1978. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe

(stran 13) podrobno utemeljilo svojo ugotovitev o tem, da tožnici

ustreznega dogovora o ustanovitvi služnostne pravice v korist

gospodujočega zemljišča parc. št. 50/2 k.o. T. nista dokazali, prav

tako pa služnostna pravica tudi ni priposestvovana. Z darilno pogodbo

z dne 31.10.1962, katere predmet sta bili parc. št. 47/2 in 50/2 k.o.

T., je bila le v korist parc. št. 47/2 k.o. T., ustanovljena

služnostna pravica hoje in vožnje (po takratni parc. št. 47/1 in

sedanji 48/1), ne pa tudi v korist parc. št. 50/2 iste k.o.. Do leta

1978, ko je M. Z. podarila J. R. 1/7 parc. št. 50/1 k.o. T., služnost

ni mogla biti priposestvovana, priposestvovanje pa bi načeloma lahko

pričelo teči šele 7.9.1982 (razdelilna pogodba) in do vložitve tožbe

(20.6.1997) tudi ni poteklo. Pri tem je vprašanje dobrovernosti

tožeče stranke, ki ga izpostavlja pritožba, pravno nepomembno.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo obstoj služnostne pravice

v korist parc. št. 50/3 k.o. T. po parc. št. 50/1 iste k.o.. Vendar

pa, upoštevaje podatke v spisu, zaenkrat ni mogoče zavrniti

pritožbene ocene tožnic, da služno zemljišče za gospodujoče zemljišče

parc. št. 50/3 k.o. T. predstavlja le parc. št. 50/1 iste k.o..

Takšno odločitev je sodišče utemeljilo na trinajsti strani

izpodbijane sodbe s podatki, vsebovanimi v prilogi B14, B10, tako

navaja tudi tožena stranka (točka 7, list. št. 42), vendar pa

ugotovitev sodišča na ogledu kraja na list. št. 54 (živa meja na

zgornjem delu parc. št. 50/2 je prekinjena v širini dveh metrov, tako

da je s parc. št. 50/2 možen dostop na parc. št. 50/3 preko parc. št.

50/14), vzbuja pomislek o točnosti ugotovitve prvega sodišča v

izpodbijani sodbi o tem, da predstavlja služno zemljišče

gospodujočemu zemljišča parc. št. 50/3 k.o. T. le parc. št. 50/1 iste

k.o.. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ta nasprotja

pojasniti, zato je v tem obsegu (2. alineja te odločbe) pritožba

tožeče stranke tudi utemeljena.

O pritožbi tožene stranke:

Glede na tožbeni zahtevek tožeče stranke ima nasprotni tožbeni

zahtevek pomen pogojne nasprotne tožbe in sodišče prve stopnje jo je

tako tudi obravnavalo in nasprotni tožbeni zahtevek v celoti

zavrnilo. Pod točko II./1. je tožena stranka zahtevala ukinitev

služnosti hoje in vožnje po parc. št. 50/1 v korist vsakokratnega

lastnika parc. št. 50/2 k.o. T., pri čemer sodišče prve stopnje

obstoja te služnosti sploh ni ugotovilo. Ne glede na to pa iz

podatkov v spisu in podatkov javne zemljiške knjige izhaja, da je

parc. št. 50/2 k.o. T. vpisana v vl. št. 441 k.o. T., njeni lastniki

pa so I. K. do 1/8, V. K. do 1/8 in M. R. do 3/4. Ker so vsi

solastniki v sporu zaradi ukinitve služnosti nujni sosporniki, I.

K. pa v tej pravdi ni tožen, ni tožena prava stranka in je zaradi

zgrešene pasivne legitimacije tožbeni zahtevek tudi iz tega razloga

neutemeljen. Povedano o zgrešeni pasivni legitimaciji velja tudi za

zahtevek tožencev za utesnitev služnosti v točki II./2., saj je I.

K. tudi solastnik parc. št. 47/2 k.o. T., na katero se ta točka

nanaša. Ne velja pa povedano za tožnici M. R. in V. K. v tožbi proti

tožencem, ker v pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice

lastniki gospodujočega zemljišča na aktivni strani niso nujni

sosporniki (43. čl. ZTLR).

Ne glede na to, ali poteka dostop (iz parc. št. 50/2 k.o. T.) na

parc. št. 50/3 iste k.o. samo po parc. št. 50/1 k.o. T. ali pa tudi

po parc. št. 50/14 iste k.o., je zavrnitev tožbenega zahtevka

tožencev za utesnitev služnostne pravice hoje in vožnje po pravilni

dejanski in pravni ugotovitvi prvega sodišča pravilna in tem razlogom

glede na pritožbene navedbe tožencev ni kaj dodati. Sodišče druge

stopnje le po uradni dolžnosti glede na podatke javne zemljiške

knjige ugotavlja, da sta solastnici parc. št. 50/3 R. V. in R.

M., v nasprotni tožbi pa sta toženki navedeni M. R. in V. K..

Pač pa toženci v zvezi z obsodilnim delom sodbe utemeljeno opozarjajo

na nejasnost izreka, ki pod točko I./1. in I./2. opredeljuje

služnostno pravico kot služnostno pravico hoje in vožnje, pri čemer

bi se dalo iz razlogov sodbe na štirinajsti strani razbrati, da po

služnem zemljišču (parc. št. 48/1, parc. št. 50/1 k.o. T.) obstaja

poleg služnostne pravice hoje še pravica vožnje z osebnimi vozili. To

nejasnost bo potrebno v ponovljenem postopku odpraviti in točno

odločiti, za kakšne vožnje je služnost pridobljena oziroma

ustanovljena. V obsegu, ki izhaja iz prve alineje te odločbe je

sodišče izpodbijano sodbo tudi razveljavilo.

Zaradi delne razveljavitve sodbe je sodišče druge stopnje

razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka (3. alineja te

odločbe), o kateri bo moralo zato sodišče prve stopnje ponovno

odločiti in zavzeti pri tem stališče do pritožbenih pomislekov tožeče

stranke v zvezi z izpodbijano stroškovno odločitvijo.

V nerazveljavljenem delu je iz razlogov, ki izhajajo iz gornje

obrazložitve, sodišče druge stopnje obe pritožbi zavrnilo in v

nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje po določbi

353. čl. ZPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3.

odst. 165. čl. ZPP.