Slovenian court partially allows appeal to increase damages for mental suffering due to reduced life activity.

Pritožbi se delno ugodi in se sodba v zavrnilnem delu (2. točka

izreka) spremeni tako, da se prisojena odškodnina iz naslova

nepremoženjske škode za duševne bolečine zaradi zmanjšanja

življenjske aktivnosti zviša za 200.000,00 SIT (tako da je tožena

stranka sedaj dolžna plačati tožniku 821.422,00 SIT in sicer iz

naslova nepremoženjske škode znesek 761.422,00 SIT), v odločitvi o

pravdnih stroških (3. točka izreka) pa tako, da vsaka stranka sama

nosi svoje stroške pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu

potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 46.960,00 SIT

pritožbenih stroškov, v 15 dneh pod izvršbo.

[JEDRO]

Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske

aktivnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena

stranka dolžna plačati tožniku znesek 621.422,00 SIT in sicer iz

naslova nepremoženjske škode znesek 561.422,00 SIT in iz naslova

premoženjske škode znesek 60.000,00 SIT, vse z zamudnimi obrestmi in

sicer po 13,5% obrestni meri od 1.1.2002 do 27.6.2003, od 28.6.2003

dalje do izdaje sodbe sodišča prve stopnje pa po 17% obrestni meri,

nato pa zakonske zamudne obresti od dneva izdaje sodbe prve stopnje

do plačila, v 15 dneh (točka 1. izreka); tožbeni zahtevek nad zneskom

621.422,00 SIT je zavrnilo (točka 2. izreka) in odločilo, da je

tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku

31.395,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe

prve stopnje do plačila, v 15 dneh.

Zoper zavrnilni del sodbe in zoper odločitev o stroših postopka, se

tožeča stranka pravočasno pritožuje iz "vseh pritožbenih razlogov" in

predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo

spremeni v skladu s pritožbenimi trditvami. Meni, da je odškodnina,

ki jo je sodišče prisodilo tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi

zmanjšanja življenjske aktivnosti, prenizka in ni v skladu s sodno

prakso ter ne ustreza naravi in teži poškodbe, glede na poklic

oziroma delo tožnika. Strinja se z ugotovitvami izvedenca medicinske

stroke glede obsega poškodb ter zmanjšanja življenjske aktivnosti v

zvezi s tem. Pri tožniku je šlo za težko poškodbo struktur desne

rame, kar kaže tudi to, da je izvedenec ugotovil, da je pri tožniku

podana 10% invalidnost po Tabelah tožene stranke. Tudi ocena trajnega

zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti za oceno invalidnosti ne

zaostaja, kljub temu, da je izvedenec ni ocenil, temveč je podana v

najmanj enakem, če ne v višjem odstotku. Tožnik je po poklicu lovec.

Kot je sicer ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, je njegovo poklicno

življenje izredno okrnjeno, saj večine delovnih nalog ne zmore več

oziroma jih zmore le s povečanimi napori v okrnjenem obsegu, moteno

pa je tudi njegovo socialno in športno življenje. Težave ima tudi v

vsakdanjem življenju, zaradi vsega tega tožnik tudi trpi. Tožnik še

ugotavlja, da sodišče pri določitvi odškodnine iz tega naslova ni

upoštevalo začasnega zmanjšanja splošnih življenjskih sposobnosti, ki

so pri tožniku nastale zaradi zvina vratne hrbtenice, saj je imel

bolečine v zvezi s tem ves čas zdravljenja in nekaj mesecev po njem.

Upoštevaje vse navedeno tožnik meni, da bi bila pravična denarna

odškodnina iz tega naslova najmanj 1.600.000,00 SIT. Tožnik ugotavlja

še, da sodišče ni pravilno odločilo o pravdnih stroških. Ne drži, da

je tožnik uspel v pravdi le s 17%, uspel je z 52%. Sodišče je

neupravičeno izločilo iz pravdnega uspeha tožnika pred razsojo

izplačani del odškodnine v znesku 1.100.000,00 SIT. Tožba je bila

vložena dne 18.3.2002, tožena stranka pa je navedeni znesek plačala

šele dne 2.7.2002. Tožena stranka ni specificirala izplačanega

zneska, tako, da tožnik ni mogel ustrezno zmanjšati tožbenega

zahtevka.

Pritožba je delno utemeljena.

Bolečine v zvezi z zvinom vratne hrbtenice in tudi nevšečnosti med

zdravljenjem zaradi tega, je sodišče prve stopnje upoštevalo pri

odmeri odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med

zdravljenjem (primerjaj stran 3 sodbe).

Pritožnik ostale dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z

obsegom zmanjšanja njegove življenjske aktivnosti sprejema, meni pa,

da je sodišče prve stopnje glede na tako ugotovljeni obseg,

upoštevaje tožnikove duševne bolečine in tudi sodno prakso, prenizko

odmerilo odškodnino, ko je tožniku iz tega naslova prisodilo le

800.000,00 SIT denarne satisfakcije. Po mnenju pritožnika bi bila

ustrezna odškodnina iz tega naslova 1.600.000,00 SIT. Sodišču prve

stopnje pritožba torej očita delno napačno uporabo materialnega

prava.

Pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je

bilo sodišče vezano na merila iz 200. člena Zakona o obligacijskih

razmerjih - ZOR. Ta pa s stopnjo bolečin (telesnih in duševnih) in

strahu ter njihovo trajanje (1. odstavek 200. člena ZOR), v skladu z

2. odstavkom 200. člena ZOR pa še pomen prizadete dobrine, pri čemer

odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno

naravo in družbenim namenom. Pri določitvi odškodnine je torej

potrebno upoštevati intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih

bolečin ter strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo

pri posameznem oškodovancu, hkrati pa mora biti odškodnina določena

objektivno, in sicer glede na razmerje med manjšimi, večjimi in

katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in glede na primerjavo

z odškodninami s primerljivo škodo. Upoštevaje vse navedeno, je tudi

po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje odškodnino za

duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti odmerilo v

prenizkem znesku. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje v zvezi s

funkcionalnimi posledicami škodnega dogodka, obsegom zmanjšanja

življenjske aktivnosti in intenzivnostjo duševnih bolečin tožeče

stranke, je primerna odškodnina iz tega naslova 1.000.000,00 SIT

(tožnik je po poklicu lovski čuvaj, zaradi problema z dvigovanjem

roke nad nivo rame ima težave pri opravljanju vseh del, povezanih z

gibi v desni rami, tako pri svojem delu - dela s sekiro, koso,

motorko, kladivom, nad 5 kg težkih bremen ne more dvigovati nad

višino ramena, streljanjem, kakor pri vsakdanjem življenju in pri

hobijih - ne more več tekmovati v streljanju na glinaste golobe;

ocenjena invalidnost po Tabeli invalidnosti tožene stranke je 10%). V

tem znesku je ustrezno upoštevana tudi bodoča škoda (203. člen ZOR).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sodbo v

izpodbijanem zavrnilnem delu spremenilo tako, da je denarno

odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske

aktivnosti zvišalo za 200.000,00 SIT (4. točka 358. člena

Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V ostalem je pritožbo

zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve

stopnje (353. člen ZPP).

Glede na zvišanje odškodnine je bilo treba na novo določiti uspeh

tožeče stranke v postopku. Pritožbeno sodišče se ne strinja s

stališčem pritožbe, da potem, ko je tožena stranka dne 2.7.2002

plačala del odškodnine v znesku 1.100.000,00 SIT, svojega tožbenega

zahtevka ni mogla znižati. Pri svoji odločitvi je zato uporabilo isti

kriterij kot sodišče prve stopnje in sprejelo tudi odmero pravdnih

stroškov tako za tožečo kot za toženo stranko, ki je pritožba tudi ne

izpodbija. Glede na delni uspeh pritožbe je tožeča stranka uspela s

23%, tožena stranka pa s 77% (postavljeni zahtevek 3.580.000,00 SIT,

prisojeni znesek 821.422,00 SIT). Upoštevaje priznane pravdne stroške

tožeče stranke 478.426,00 SIT in tožene stranke 135.816,00 SIT,

praktično po pobotanju ne pride do povrnitve pravdnih stroškov, zato

je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške

pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje (2. odstavek 154. člena

ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

Tožeča stranka je s pritožbo uspela za znesek 200.000,00 SIT. Od tega

zneska je sodišče odmerilo pritožbene stroške in sicer za sestavo

pritožbe 250 točk, skupaj z 20% DDV je to 300 točk, za

administrativne stroške priglašenih 5 točk z 20% DDV je to 6 točk

oziroma skupaj 306 točk, ob vrednosti odvetniške točke 110,00 SIT -

33.660,00 SIT. Sodna taksa za pritožbo od zneska 200.000,00 SIT znaša

13.300,00 SIT. Skupaj je tožena stranka dolžna tožeči stranki

povrniti 46.960,00 SIT pritožbenih stroškov.