Appeal dismissed; claim for legal costs after default judgment rejected as filed too late.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's claim for legal costs, upholding the first-instance court's rejection based on a missed deadline. The appellant argued that the 15-day period for requesting costs should run from the receipt of the default judgment rather than the expiration of the appeal period against it. The court ruled that established judicial practice requires the request to be made within 15 days of the default judgment's issuance, and since the appellant had no legal representative, no special duty to inform them existed.
Legislator headnote
AI generated7. odst. 163. člena ZPP; 1. in 2. odst. 163. člena ZPP: A party may request the return of legal costs within 15 days from the issuance of a default judgment, and failure to file within this period results in the loss of the right to claim such costs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožeča stranka lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva vrnitev pravdnih
stroškov v 15 dneh, odkar ji je bila vročena zamudna sodba.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo
tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov. V obrazložitvi je
navedlo, da je zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov zavrnilo zato,
ker je tožeča stranka ni vložila v zakonskem roku. Odločitev je oprlo
na 7. odst. 163. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št.
36/2004, drugo uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZPP).
Proti sklepu je tožeča stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih
razlogov. Navaja, da je njen pooblaščenec prejel zamudno sodbo dne
21.5.2004, petnajstdnevni rok za pritožbo se je iztekel 7.6.2004,
zato je zamudna sodba postala pravnomočna dne 8.6.2004. Tožeča
stranka je takoj po nastopu pravnomočnosti vložila predlog za odmero
stroškov, pred potekom 15 dni od nastopa pravnomočnosti. Ker v ZPP ni
izrecno navedeno, da je potrebno v primeru zamudne sodbe priglasiti
stroške v roku 15 dni od vročitve zamudne sodbe, in ker sodišče v
pravnem pouku o tem ni izrecno opozorilo stranke, je tožeča stranka
upravičeno pričakovala, da lahko zahteva povrnitev stroškov šele po
izteku pritožbenega roka proti zamudni sodbi. Predlaga razveljavitev
izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
V skladu s 7. odst. 163. člena ZPP lahko stranka zahteva povrnitev
stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka, če
sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika
pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka
zunaj obravnave. Kar zadeva odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov
tožeče stranke, ko so se stekli pogoji za izdajo zamudne sodbe iz
318. člena ZPP in ko tožbeni zahtevek sicer vsebuje tudi zahtevo za
povračilo pravdnih stroškov (1. o dst. 163. člena ZPP), vendar v njej
niso opredeljeno navedeni stroški (2. odst. 163. člena ZPP), se je
sodna praksa ustalila pri uporabi 7. odst. 163. člena ZPP. Tožeča
stranka lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva vrnitev pravdnih
stroškov po citiranem določilu ZPP v 15 dneh (primerjaj Pravna mnenja
št. 1/01, občna seja VSS z dne 21. 4.2001, str. 11).
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 7. odst. 163. člena ZPP,
ko je zavrnilo predlog tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov
kot prepozen. Kot izhaja iz tožbenih navedb, je tožbeni zahtevek na
plačilo 4.350.450, SIT s pripadki, vseboval tudi zahtevo za povračilo
pravdnih stroškov, vendar pa ti niso bili specificirano opredeljeni.
Kot izhaja iz pritožbenih navedb, je bilo z izpodbijanim sklepom
nesporno ugotovljeno, da je tožeča stranka zamudila rok za pritožbo
proti zamudni sodbi in da je vložila specificirano zahtevo za
povrnitev pravdnih stroškov po izteku omenjenega roka. Petnajstdnevni
rok iz spredaj citirane določbe 7. odst. 163. člena ZPP, ki v
obravnavanem primeru sovpada s potekom pritožbenega roka (pa tudi s
potekom roka za za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških; primerjaj
1. odst. 325. člena ZPP), je potekel, ne da bi tožeča stranka
specificirano zahtevala povrnitev pravdnih stroškov. Ker tožeča
stranka ni v tožbi opredeljeno navedla pravdnih stroškov, za katere
je v tožbi zahtevala povračilo (2. odst. 163. člena ZPP) in ker je to
storila po izteku petnajstdnevnega roka, odkar ji je sodišče
vročilo zamudno sodbo, ne more več zahtevati povrnitve pravdnih
stroškov od tožene stranke. Nazadnje sodišče druge stopnje ugotavlja,
da ni podana tudi s pritožbo uveljavljana relativna bistvena kršitev
določb postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP, ki naj bi jo storilo
sodišče prve stopnje, ker tožeče stranke ni obvestilo o njeni pravici
do povračila pravdnih stroškov. Pritožba tako smiselno uveljavlja
kršitev načela pravne pomoči prava nevešči stranki. V skladu z 12.
členom ZPP opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi,
stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja
pravic, ki jih ima po ZPP. Ker ima tožeča stranka pooblaščenca,
sodišču ni bilo treba obveščati, da lahko v 15 dneh zahteva povrnitev
pravdnih stroškov. Tako se izkaže, da je izpodbijana odločba sodišča
prve stopnje pravilna in zakonita. Zato je sodišče druge stopnje v
skladu z 2. odst. 365. člena ZPP zavrnilo neutemeljeno pritožbo in
potrdilo izpodbijani sklep.