Appeal court allows appeal against dismissal of motion to retry proceedings after default judgment.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Obnovo postopka v primeru zamudne sodbe ni mogoče vezati na

dovoljene pritožbene razloge. Če bi imela tožena stranka

možnost uporabiti dejstva in dokaze v času, ki ga je imela na

razpolago za odgovor na tožbo, do zamudne sodbe sploh ne bi prišlo.

Zato tudi obnovitvene razloge ni povezovati z dopustnimi pritožbenimi

razlogi. 394. člena ZPP o tem, kdaj se lahko na predlog stranke

obnovi postopek, in tudi 10. točke tega člena, če ni v zakonu izrecno

določeno, kdaj obnova ni dopustna, se ne more široko razlagati in

stranki odrekati možnost, ki jo ji daje zakon. Da ZPP pri zamudni

sodbi ni izključil obnove postopka iz razloga po 10. točki 394. člena

ZPP in da ni bila takšna volja zakonodajalca, pa je razvidno tudi iz

določbe petega odstavka 458. člena, ko je izrecno določeno, da v

sporih majhne vrednosti, v katerih tudi ni dopustna pritožba zoper

sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, obnova

postopka v primeru iz 10. točke 394. člena tega zakona ni dopustna.

Če bi bil zakonodajalčev namen tak tudi pri obnovitvenem razlogu po

tej točki pri zamudni sodbi, bi to tudi izrecno zapisal.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Krškem je kot nedovoljen zavrglo predlog za obnovo

postopka, ki ga je dne 7.7.2004 vložil toženec A.V.. Zavzelo je

stališče, da ker se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne

in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato posledično tudi ni

dovoljeno uveljavljati obnove postopka po 10. točki prvega odstavka

394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede pravdnih postopkov,

ki so bili pravnomočno končani z izdajo zamudne sodbe.

Zoper sklep se je pritožil A.V. iz vseh, po zakonu predvidenih možnih

pritožbenih razlogov. Meni, da tako stališče predstavlja neposredno

kršitev z ustavo zagotovljene pravice do pravnega sredstva. Če bi ZPP

dejansko želel izključiti dovoljenost obnove postopka iz razloga po

10. točki 394. člena v primerih, ko je bil postopek pravnomočno

končan z zamudno sodbo, bi to nedvomno tudi določil in ne bi tega

prepustil logičnemu razmišljanju sodišča. Po stališču

prvostopenjskega sodišča bi se tudi zoper nobeno drugo pravnomočno

odločbo, ko ni bila izdana zamudna sodba in se ne da več izpodbijati

zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (na primer z

revizijo), ne bi mogla dopustiti obnova postopka zaradi novih dejstev

in dokazov. Izpodbijanje neke sodbe zaradi nepopolno ugotovljenega

dejanskega stanja je nekaj povsem drugega kot pa obnovitev postopka

zaradi novih dejstev in dokazov. Izdaja zamudne sodbe tožencu zgolj

preprečuje izpodbijati dejansko stanje, ne more in ne sme pa mu

preprečiti, da bi predlagal obnovo postopka, če je pridobil nove

dokaze, ki v trenutku, ko bi moral podati odgovor na tožbo, še niso

bili znani. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in

izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v

novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 10. točke 394. člena ZPP se med drugim lahko na predlog

stranke obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, če

zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost

uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo

ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi

uporabljeni v prejšnjem postopku. Po drugem odstavku 395. člena

citiranega zakona pa se zaradi okoliščin v 10. točki 394. člena tega

zakona sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje

krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan

s pravnomočno sodno odločbo. Zakon o pravdnem postopku, ki po 10.

točki 394. člena dopušča obnovo postopka in v 395. členu določa, kdaj

se sme dovoliti obnova postopka, ne omejuje obnove postopka po tej

točki tako, da bi izključil dopustnost obnove zoper zamudno sodbo.

Soglašati je, da je izpodbijanje zamudne sodbe zaradi nepopolno

ugotovljenega dejanskega stanja nekaj drugega kot pa obnovitev

postopka zaradi novih dejstev in novih dokazov. V primeru obnove

postopka gre za nova dejstva in dokaze, ki so postala stranki znana

kasneje, ko je bil postopek že končan in jih na prvi stopnji ni bilo

mogoče obravnavati. Pritožbeno sodišče je mnenja, da veljajo tudi za

obnovo postopka v tem primeru splošna določila 394. člena ZPP in

sledečih členov, ne pa posebna določila drugega odstavka 338. člena

ZPP, ki veljajo za pritožbo zoper zamudno sodbo.

Pritožbenemu sodišču je znano pravno mnenje občne seje VSS, sprejeto

dne 16.12.1993 (poročilo VSS 2/93, stran 12), da postopka, ki se je

končal s pravnomočno sodbo zaradi izostanka, ni mogoče obnoviti iz

razloga po 9. točki 421. člena takrat veljavnega ZPP, ker z obnovo

takega postopka ni mogoče doseči širšega preizkusa kot s pritožbo,

pri čemer se je sklicevalo na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr.

št. I Cp 814/93, z dne 1.9.1993, v zvezi s sklepom Temeljnega sodišča

v Kranju, Enote v Kranju opr. št. P 14/89, z dne 11.3.1993. V

citiranih odločbah pa je tudi ugotovitev, da je stranka za v obnovi

postopka navajana dejstva v prejšnjem postopku vedela in da

obnovitveni razlog po 9. točki 421. člena ZPP ni podan. Ni dvoma, da

se nova dejstva lahko nanašajo le na dejanski stan zadeve in da se v

pritožbenem postopku zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne

ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede na jasna določila

ZPP, ki se tičejo obnove postopka, pa pritožbeno sodišče šteje, da je

mogoče obnovo postopka doseči in da jo zakon dopušča tudi pri zamudni

sodbi, čeprav stranka v pritožbenem postopku ne bi mogla uspešno

uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve

dejanskega stanja. Za pritožbeno sodišče je pomembno, ali je tožena

stranka imela možnost uporabiti dejstva oziroma dokaze, ki jih sedaj

uveljavlja, že v času do poteka roka za odgovor na tožbo, saj če bi

ji bila dejstva in dokazi, na podlagi katerih bi bila lahko uspešna,

znani do tedaj, bi do zamudne sodbe sploh ne prišlo, ker bi jih

uveljavljala v odgovoru na tožbo. Gre torej za prvo fazo postopka, ko

je tožena stranka imela možnost navajati dejstva in dokaze, česar pa

v pritožbenem postopku ni bilo več mogoče. Zato pritožbeno sodišče

meni, da obnovo postopka v primeru zamudne sodbe ni mogoče vezati na

dovoljene pritožbene razloge. Če bi imela tožena stranka možnost

uporabiti dejstva in dokaze v času, ki ga je imela na razpolago za

odgovor na tožbo, do zamudne sodbe sploh ne bi prišlo. Zato tudi

obnovitvene razloge ni povezovati z dopustnimi pritožbenimi razlogi.

Ne glede na povedano pa določbo 394. člena ZPP o tem, kdaj se lahko

na predlog stranke obnovi postopek, in tudi 10. točke tega člena, če

ni v zakonu izrecno določeno, kdaj obnova ni dopustna, ne more široko

razlagati in stranki odrekati možnost, ki jo ji daje zakon. Da ZPP

pri zamudni sodbi ni izključil obnove postopka iz razloga po 10.

točki 394. člena ZPP in da ni bila takšna volja zakonodajalca, pa je

razvidno tudi iz določbe petega odstavka 458. člena, ko je izrecno

določeno, da v sporih majhne vrednosti, v katerih tudi ni dopustna

pritožba zoper sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja, obnova postopka v primeru iz 10. točke 394. člena tega zakona

ni dopustna. Če bi bil zakonodajalčev namen tak tudi pri obnovitvenem

razlogu po tej točki pri zamudni sodbi, bi to tudi izrecno zapisal.

Soglašati je s pritožnikom, da v kolikor procesni zakon predvidi

določeno pravno sredstvo in ob tem določi primere, ko le-to ni

dovoljeno, so to primeri vedno izjeme, ki posegajo v temeljne

procesne pravice strank, zato morajo biti ti izjemni primeri vnaprej

točno določeni in jih sodišče s svojo razlago kljub opori na teorijo

prava ne more na novo določati.

Pritožbeno sodišče zato šteje, da je sodišče prve stopnje zmotno

uporabilo določilo 10. točke 394. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na

pravilnost odločitve. Pritožbi tožene stranke je zato ugodilo in

izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje predlog za

obnovo postopka zavrglo, razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve

stopnje, da o njej, potem ko bo ugotovilo, ali je podan obnovitveni

razlog po citirani točki 394. člena ZPP, oziroma ali je utemeljen

predlog za obnovo postopka, glede na stališče pritožbenega sodišča,

da tak predlog, kot ga je podal toženec, ni nedopusten iz razlogov,

kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, znova odloči.

Ker je sodišče prve stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in

razveljavilo izpodbijani sklep, pa je na podlagi 165. člena ZPP tudi

odločilo, da se izrek o stroških pridrži za končno odločbo.