Appeal dismissed; jurisdiction determined by place of accident, not insurance payment location in tort claims.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Določba 1. odstavka 52. člena ZPP se po 3. odstavku istega člena tudi

v regresnih pravdah uporablja neposerdno, namreč ureja krajevno

pristojnost pri nepogodbenih odškodninskih razmerjih in jo je zato

potrebno tudi v regresnih pravdah razlagati glede na nastalo temeljno

- nepogodbeno odškodninsko razmerje. Ob takšni razlagi pa plačilo

zavarovalnine ni škodljiva posledica v smislu cit. 1. odstavka 52.

člena ZPP, temveč gre za pogodbeno obveznost zavarovalnice, ki mora

ob nastanku zavarovalnega primera plačati zavarovalnino oškodovancu.

Škodljiva posledica iz temeljnega škodnega razmerja je lahko le

škoda, ki je nastala oškodovancema v prometni nezgodi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrožno

sodišče v Novem mestu ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi

in da bo po pravnomočnosti tožba odstopljena v reševanje Okrožnemu

sodišču v Ljubljani.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Predlaga, da

pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Poudarja, da sodišče ni pravilno uporabilo določbe 52. člena ZPP, ki

govori o izbirni pristojnosti v odškodninskih sporih in določa

izbirno pristojnost po kraju sodišča, kjer je bilo storjeno škodno

dejanje ali kjer je nastala škodljiva posledica. V 3. odstavku pa je

določeno, da v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti

regresnemu zavezancu velja 1. odstavek 52. člena ZPP. Ker je

predmetna tožba vložena iz naslova regresnega zahtevka proti

zavezancu, ima v skladu z določbo 1. odstvaka 52. člena ZPP tudi

tožeča stranka pravico do izbora pristojnosti po sedežu območja, kjer

je nastopila škodljiva posledica. Odškodnina, ki se regresno

uveljavlja, je bila plačana na sedežu tožeče stranke, zato je

posledica nastala na območju naslovnega sodišča. Tožeča stranka meni,

da ima izbirno krajevno pristojnost, ki jo je z vložitvijo tožbe

izbrala. Sodišče je že odločilo v enakih zadevah in odločilo, da ima

zavarovalnica v regresnih zadevah izbirno pristojnost na podlagi 3.

odstavka 52. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom istega člena. Pri tem

se tožeča stranka sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani v

zadevi I Cp 632/99.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka ima sicer prav, ko trdi, da ji določba 52. člena ZPP

omogoča izbirno krajevno pristojnost sodišča, to je izbiro za

vložitev tožbe pri sodišču, kjer ima toženec stalno prebivališče ali

pri sodišču, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje

oziroma, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Takšno

opcijo daje tožeči stranki določba 3. odstavka istega člena, ki

predpisuje uporabo določbe o izbirni pristojnosti tudi za spore,

kakršen je predmetni, ko zavarovalnica zoper zavarovanca -

povzročitelj škode uveljavlja regresni odškodninski zahtevek. Tožeča

stranka pa se v konkretnem primeru nepravilno zavzema za pristojnost

Okrožnega sodišča v Novem mestu, ker naj bi tam nastala škodljiva

posledica, saj je na svojem sedežu - v Novem mestu oškodovancu

plačala odškodnino, katere znesek v tej pravdi regresno terja od

toženca. Tožeča stranka se torej zavzema za razlago, da se za

škodljivo posledico šteje samo izplačilo zavarovalnine. Takšno pravno

stališče pa ni pravilno. Cit določba 1. odstavka 52. člena ZPP, ki se

upoštevaje besedilo napotilne določbe 3. odstavka istega člena tudi v

regresnih pravdah uporablja dobesedno (in torej ne subsidiarno

oziroma smiselno), namreč ureja krajevno pristojnost pri nepogodbenih

odškodninskih razmerjih in jo je zato potrebno tudi v regresnih

pravdah razlagati glede na nastalo temeljno - nepogodbeno

odškodninsko razmerje. Ob takšni razlagi pa plačilo zavarovalnine ni

škodljiva posledica v smislu cit. 1. odstavka 52. člena ZPP, temveč

gre za pogodbeno obveznost zavarovalnice, ki mora ob nastanku

zavarovalnega primera plačati zavarovalnino oškodovancu. Škodljiva

posledica iz temeljnega škodnega razmerja je lahko le škoda, ki je

nastala oškodovancema v prometni nezgodi (enako stališče je sprejelo

tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. štev. I Cpg 774/99, z

dne 22.11.2000; objavljena v računalniški sodni bazi IESP).

V konkretnem primeru sta tako škodni dogodek kot tudi škodljiva

posledica nastopila v Ljubljani, kjer se je pripetila prometna

nezgoda, v kateri je nastala škoda oškodovancema, ki imata svoji

prebivališči prav tako v Ljubljani. Škodljiva posledica je torej

nastala v kraju škodnega dogodka, kjer ima svoje stalno prebivališče

tudi povzročitelj škode - toženec, kot pravilno izhaja iz razlogov

sodišča prve stopnje. Uzakonjena izbirna krajevna pristojnost torej

dopušča odločanje o tožničinem zahtevku le pri Okrožnem sodišču v

Ljubljani kot krajevno pristojnem sodišču.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem ugotovilo, da pritožnica ne navaja

ničesar takšnega, kar bi lahko izpodbilo sklep sodišča prve stopnje.

Tudi ni izkazana kakšna bistvena kršitev določb pravdnega postopka,

na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani

sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353.

členom in 366. členom ZPP).