Insurance claim dismissed because policyholder failed to pay premium, making coverage conditional.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da

se glasi:

"Tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1.) Tožena stranka Slovenica zavarovalniška hiša d.d.

Ljubljana je iz naslova AVK zavarovanja dolžna plačati

tožeči stranki M.M., Partizanska pot 21, znesek 1.600.000,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8.6.2002 dalje do

plačila, v 15-tih dneh pod izvršbo.

2.) Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške

tega postopka v 15 dneh pod izvršbo."

s e z a v r n e."

Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške

pritožbenega postopka v znesku 34.200,00 SIT.

[JEDRO]

Oškodovanec ni bil upravičen do zavarovalnega kritja, ker ni plačal

premije.

Ob sklenitvi pogodbe je tožena stranka tožniku izročila tako

zavarovalno polico kot tudi splošne pogoje. S tem je bil tožnik s

splošnimi pogoji seznanjen in z zakonom predviden način.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu

zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo plačilo zneska

zavarovalnine iz naslova avtomobilskega kasko zavarovanja v višini

1.600.000,00 SIT zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8.6.2002

dalje do dneva plačila, v 15-tih dneh, pod izvršbo. Toženi stranki je

nadalje naložilo, da plača tožeči stranki tudi stroške pravdnega

postopka v višini 138.000,00 SIT, v 15-tih dneh pod izvršbo.

Proti navedeni sodbi se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja

pritožbena razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne

uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče

izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne,

tožeči stranki pa naloži, da toženi stranki povrne pritožbene

stroške. Poudarja, da je dejstvo, da je tožena stranka dala možnost,

da premijo plača preko položnice, šteti toženi stranki v breme. Poleg

tega je bila položnica tožniku poslana takoj naslednji dan, kar kaže

tudi na dejstvo, da je bilo ob sklenitvi pogodbe mišljeno takojšnje

plačilo. Tožena stranka je tožeči stranki tudi dala možnost, da

premijo plača takoj ob sklenitvi pogodbe. Iz popisa oddanih pošiljk

jasno izhaja, da je bila pošiljka na pošto oddana dne 11.3.2000,

torej naslednji dan po sklenitvi pogodbe. Tožnik tudi ni rekel, da

pošiljke ni dobil, pač pa se je le sprenevedal, da ne ve ali jo je

dobil pred 20.3.2000 ali po tem datumu. Tožnik je torej najkasneje do

13.3.200 položnice prejel. Tožniku je bila dana možnost za izpolnitev

obveznosti. Pravno nerelevantne pa so navedbe, da ga zastopnica

tožene stranke D.I. ni opozorila, da mora premijo plačati takoj in da

zavarovalno kritje nastopi šele s plačilom premije. Takšna dolžnost

zavarovalnice oz. njenih zastopnikov pa ne obstoji. Vsebina

zavarovalnega razmerja je vsebovana v ustreznih zavarovalnih pogojih.

Dolžnost zavarovalnice je, da ob sklenitvi zavarovalne pogodbe

zavarovancu izroči veljavne zavarovalne pogoje. Tožnik je s podpisom

zavarovalne police pristal na Splošne pogoje avtomobilskega kaska

ZAK-51/96, ti pogoji pa so mu bili takrat tudi izročeni. Navedeni

pogoji jasno določajo, da kritje zavarovalnice nastopi šele prvi

naslednji dan po tem, ko je vplačana zavarovalna premija oziroma njen

prvi obrok. Nesmiselna je argumentacija sodišča, da bi zastopnica

tožene stranke morala tožnika izrecno opozoriti, da kritje ne nastopi

s podpisom zavarovalne police ampak šele s plačilom premije tudi

zato, ker je tako urejeno zavarovalno razmerje tudi v 1. odstavku

913. člena ZOR oz. v 1. odstavku 937. člena Obligacijskega zakonika.

Pritožba je utemeljena.

Po ugotovitvah sodišča prve stopnje sta pravdni stranki sklenili

zavarovalno pogodbo za avtomobilsko kasko zavarovanje dne 10.3.2000,

tožena stranka pa je tožeči stranki ob sklenitvi pogodbe skupaj z

zavarovalno polico izročila tudi splošne zavarovalne pogoje, v

katerih je določeno, da se zavarovalno kritje začne po izteku 24.00

ure tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če

je do tega dne plačana prva premija, sicer pa po izteku 24.00 ure

tistega dne, ko je premija plačana. Glede na takšne okoliščine pa bi

moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti. V polici št.

0093776 je namreč določeno, da je potrebno prvi obrok zavarovanja

plačati že dne 10.3.2000, to je ob sklenitvi zavarovanja in je

drugačna ocena sodišča prve stopnje, ki zmotno ugotavlja, da v polici

ni zapisano, da bo premija plačana na dan sklenitve pogodbe,

nepravilna. Citirana vsebina splošnih pogojev tudi ni bila v

nasprotju s sicer kogentno določbo 913. člena ZOR, ki je določala, da

kadar se stranki dogovorita, da se premija plača ob sklenitvi

pogodbe, in je takrat tudi plačana, začne pogodba veljati na dan

njene sklenitve in s tem plačila premije ter ta dan tudi učinkovati

za zavarovalnico. Če pa premija takrat ni plačana temveč pozneje,

pogodba sicer velja od dneva sklenitve, toda za zavarovalnico začne

učinkovati šele naslednji dan po vplačilu premije (1. odstavek 913.

člena ZOR). Upoštevaje navedene splošne zavarovalne pogoje bi moral

torej tožnik že ob sklenitvi pogodbe plačati prvi obrok premije, da

bi dosegel, da zavarovalno kritje nastopi že ob sklenitvi zavarovalne

pogodbe. Tako pa je zavarovalno kritje lahko nastopilo šele po

preteku 24.00 ur od dneva, ko je bil plačan prvi obrok premije; v

konkretnem primeru je bilo to upoštevaje med strankama nesporno

dejstvo povzeto tudi v razloge izpodbijane sodbe, šele po 20.3.2003,

ko je prišlo do zavarovalnega primera (kraje avtomobila). Pritožnica

pri tem tudi utemeljeno opozarja, da je tožniku dala možnost, da

plača prvi obrok premije takoj po sklenitvi pogodbe, saj mu je - kot

sicer izhaja tudi iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje -

položnico za plačilo poslala takoj naslednji dan po sklenitvi

pogodbe. Sicer pa pritožbeno sodišče ob tem tudi pripominja, da

slednja okoliščina niti ni pomembna. Tožnik namreč tudi ni bil dolžan

čakati da prejme položnico, temveč bi moral in mogel sam poravnati

prvi obrok premije takoj istega dne ob sklenitvi pogodbe, kot je bilo

to določeno v pogodbi. Dokler pa te svoje pogodbene obveznosti ni

izpolnil, vsekakor ni bil upravičen do zavarovalnega kritja.

Sodišče prve stopnje tudi pravno nepravilno izenačuje pojem začetka

zavarovanja s pojmom začetka zavarovalnega kritja. Začetek

zavarovanja označuje nastanek pogodbenega razmerja med pravdnima

strankama, začetek zavarovalnega kritja pa pomeni nastanek dolžnosti

zavarovalnice, da izplača odškodnino, dogovorjeno v primeru nastopa

zavarovalnega primera, torej označuje trenutek začetka učinkovanja

zavarovalnega razmerja za zavarovalnico (primerjaj tudi določbo 922.

člena ZOR, ki je urejala začetek učinkovanja zavarovanja in

prepuščala določitev nastopa učinkovanja zavarovalnega razmerja

pogodbeni svobodi strank). V spornem primeru je zavarovanje pričelo

teči res že dne 10.3.2003, torej ob podpisu zavarovalne pogodbe

(primerjaj 1. odstavek 901. člena ZOR, ki je določal, da je

zavarovalna pogodba sklenjena, ko pogodbenik podpiše zavarovalno

polico), ni pa tedaj nastalo tudi zavarovalno kritje. Slednje je

nastalo glede na zgoraj navedeni pogodbeni dogovor strank šele 24 ur

po plačilu prvega obroka premije.

Sodišče prve stopnje končno tudi zmotno meni, da bi moral biti tožnik

ob sklenitvi pogodbe še posebej seznanjen z vsebino zavarovalnih

pogojev in da ni zadostovalo, da se je zavarovalna polica nanje le

sklicevala. Po določbi 3. odstavka 902. člena ZOR je bila

zavarovalnica dolžna opozoriti sklenitelja zavarovanja, da so splošni

in posebni pogoji sestavni del pogodbe in mu izročiti njihovo

besedilo. Po določbi 4. odstavka istega člena je morala biti

izpolnitev obveznosti ugotovljena na polici. V konkretnem primeru pa

je bilo upoštevaje dejansko podlago, ugotovoljeno v izpodbijani sodbi

zadoščeno vsem naštetim zakonskim pogojem. Ob sklenitvi pogodbe je

tožena stranka tožniku izročila tako zavarovalno polico kot tudi

splošne pogoje zavarovanja, pri čemer je bilo na polici izrecno

navedeno, da so pogoji sestavni del pogodbe in da so priloženi

pogodbi, kar je tožnik tudi potrdil s podpisom pogodbe (glej zapise

na polici). Tožnik je bil torej s splošnimi pogoji zavarovanja

seznanjen na z zakonom predviden način in se na njihovo nepoznavanje

ne more sklicevati. Stališče prvostopnega sodišča, da bi morala

tožena stranka tožnika še posebej seznaniti s splošnimi pogoji,

presega opisano zakonsko zahtevo, kot tudi utemeljeno opozarja tožena

stranka v pritožbi.

Sodišče prve stopnje je torej delno zmotno ocenilo listine -

zavarovalno polico in njej priložene splošne zavarovalne pogoje

tožene stranke. Zmotno je bilo zato uporabljeno tudi materialno

pravo. Pravilna uporaba materialnega prava ob opisanem dejanskem

stanju zahteva zavrnitev zahtevka na plačilo zavarovalnine. Zato je

moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo pa

spremeniti tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (2.

in 4. točka 358. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka, katere edine je

tožena stranka tudi specificirala, temelji na določbi 2.

odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka je s pritožbo uspela

v celoti, zato je upravičena do povrnitve stroškov

pritožbenega postopka, ki so ji nastali. Tožena stranka je

priglasila stroške takse za pritožbo v znesku 34.200,00 SIT.

Ker so stroški priglašeni v skladu z odmero sodišča oz.

Taksno tarifo, je pritožbeno sodišče priglašene stroške

naložilo v plačilo tožeči stranki, ki v tej pravdi ni uspela

s svojim tožbenim zahtevkom.