Appeal dismissed; Constitutional Court ruling cannot apply to final payment decisions made before its effect.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnika sama krijeta svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Ustavne odločbe, opr. št. U-I 93/03 ni možno uporabiti za tista

razmerja, v katerih je bilo s sklepom o poplačilu že pravnomočno

odločeno pred izidom te ustavne odločbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog

dolžnikov, da se ugotovi, da je upnik poplačan tudi glede zneska

9.818.842,45 SIT v zadevi In 1997/01666 in da je upnik dolžan

dolžniku J. Ž. vrniti razliko v vrednosti kupljene nepremičnine,

kolikor presega višino njegove terjatve in sicer znesek 8.748.423,46

SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.8.2003 dalje do plačila.

Zoper sklep sodišča prve stopnje sta vložila pritožbo dolžnika, v

kateri predlagata, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se

predlogu dolžnikov ugodi, podrejeno, da se izpobijani sklep

razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Bistvo pritožbenih navedb je, da je Ustavno sodišče v odločbi z dne

18.11.2004, UI 93/03 ugotovilo, da je v primeru, ko na javni dražbi

kupi nepremičnini upnik po vrednosti, nižji od ugotovljene, njegova

terjatev pa je tako visoka, da iz zneska, dobljenega s prodajo, ni

poplačana in ko torej upnik sam pridobi nepremičnino po nizki ceni,

obenem pa obdrži še terjatev proti dolžniku, storjen bistven in

nesorazmeren poseg v dolžnikovo lastninsko pravico. Zato je odločilo,

da se šteje, da je v takih primerih upnik poplačan do ugotovljene

vrednosti nepremičnine. V danem primeru je glede na to, da je sklep o

plačilu postavil pravnomočen, treba upoštevati odločbo Ustavnega

sodišča, ker je izvršba proti obema dolžnikoma še vedno odprta in v

teku. Izvršilni postopek ni bil ustavljen, sklep o izvršbi

nerazveljavljen, predlog za izvršbo pa tudi ni bil umaknjen, niti

podan predlog za ustavitev izvršbe. Ob takem dejanskem in pravnem

stanju bi v nadaljevanju postopka nastala posledica, katere ustavna

odločba ne dopušča in zato glede na odprtost izvršbe in njeno

trajanje je treba naknadno ugotoviti, da je terjatev upnika v celoti

poplačana. V tem postopku dolžnika ne vztrajata na povrnitvi zneskov

8.748.423,46 SIT s pripadki, ker bosta ta zahtevek uveljavljala v

pravdi.

Pritožba ni utemeljena.

Del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za

razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati,

če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen Zakona o

Ustavnem sodišču, Ur. l. št. RS št. 15/94). To določilo pomeni, da

ustavne odločbe UI 93/03 z dne 18.11.2004, s katero je Ustavno

sodišče ugotovilo, da je 2. odst. 188. člena ZIZ v neskladju z Ustavo

in odločilo, da se je do odprave ugotovljenega neskladja, v primerih,

ko nepremičnino v izvršilnem postopku kupi upnik za ceno nižje od

ugotovljene vrednosti in iz zneska dobljenega s prodajo terjatev tega

upnika ne bi bila v celoti poplačana, šteje, da je ta upnik poplačan

do ugotovljene vrednosti nepremičnine, ni možno uporabiti, in to iz

razloga, ker je sklep o poplačilu, o katerem je bilo odločeno o tem,

katere terjatve in do katere višine so poplačane iz kupnine dobljene

s prodajo dolžnikove nepremičnine vl. št. 962 k.o. S.... v..., upniku

na javni dražbi dne 31.5.2001, pravnomočen 11.9.2003, to je pred

uveljavitvijo ustavne odločbe. Sodišče prve stopnje je zato dolžnikov

predlog, da se ugotovi, da je njegova terjatev poplačana tudi do

zneska 9.818.842,45 SIT, utemeljeno zavrnilo, kakor je tudi

utemeljeno zavrnilo dolžnikov predlog, da je upnik dolžan dolžniku

J. Ž. vrniti 8.748.423,46 SIT in to iz razloga, ker ta del zahtevka

nima podlage v citirani odločbi Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče v

citirani odločbi ni odločilo, da je kupec - upnik dolžan dolžniku

vrniti razliko med višino izterjevane terjatve in ugotovljeno

vrednostjo prodane nepremičnine.

To, da izvršba zoper dolžnika še teče za razliko terjatve, ki na

podlagi sklepa o poplačilu ni bila poplačana, ne pomeni, da zadeva v

obsegu, kot je bilo z njo odločeno s sklepom o poplačilu, ni

pravnomočna. Zato ni slediti pritožbeni navedbi, da bo v nadaljevanju

postopka nastala posledica, katere ustavna odločba ne dopušča.

Ustavno odločbo je po citiranem določilu 44. člena Zakona o ustavnem

sodišču možno uporabiti le za tista razmerja, v katerih do izida

ustavne odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno s sklepom o

poplačilu, ni pa je možno uporabiti za tista razmerja, o katerih je

bilo s sklepom o plačilu že pravnomočno odločeno. Odločitev,

vsebovano v 3. odst. citirane ustavne odločbe, upošteva sodišče v

izvršilnem postopku ob izdaji sklepa o poplačilu, s katerim se odloči

o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravico do

poplačila (208. člen ZIZ).

Pritožbene navedbe niso utemeljene. Pritožbo je bilo zato zavrniti in

potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi

s 15. členom ZIZ). Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato morata sama

kriti svoje pritožbene stroške (38. člen ZIZ v zvezi s 165. in 154.

členom ZPP.