Shareholder liability for dissolved company debts upheld despite alleged transfer of management powers.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal against a first-instance ruling confirming her liability for debts of a dissolved limited liability company. Although the defendant argued she had transferred all management powers to another shareholder and ceased active participation, the court found these facts irrelevant to her statutory liability as a shareholder. The court ruled that liability persists unless the shareholder actively ensured the company operated in compliance with the law, a burden she failed to meet.
Legislator headnote
AI generatedZakon o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod; Zakon o gospodarskih družbah - ZGD: A shareholder remains liable for the debts of a dissolved company unless they actively ensured the company operated in accordance with the law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
[JEDRO]
V konkretnem primeru ni pomembno vprašanje, ali je bila dolžnica
dejansko aktivna ali pasivna, temveč, ali bi glede na položaj, ki ga
je imela v družbi, lahko bila aktivna družbenica. Tudi ne gre za
odgovornost poslovodje za obveznosti družbe, temveč za obveznosti
družbenika za dolgove izbrisane družbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor po izteku roka
zoper sklep o izvršbi opr. št. I 2002/131, z dne 29.3.2002, zavrnilo
in odmerilo nadaljnje izvršilne stroške upnika na 15.400,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa.
Zoper sklep se dolžnica pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih
razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi,
izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v
nov postopek. Dolžnica je v ugovoru zoper sklep o izvršbi predlagala,
da sodišče poleg predloženih listinskih dokazov, izvede tudi dokaz z
zaslišanjem nje same, kot tudi drugega družbenika izbrisane pravne
osebe, B. S.. Oba bi lahko natančno pojasnila, da je imel v izbrisani
družbi vsa pooblastila v zvezi s poslovanjem, B. S., in ne
dolžnica. Ne strinja se z razlogi sodišča prve stopnje, ki je ta
dokazni predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da njuno zaslišanje sodišča
ne bi pripeljalo do drugačnega zaključka, kot ga je sprejelo. Izjava
B. S. bi bila za pravilno odločitev odločilnega pomena,
saj ta ne bi imel nobenega razloga, da bi s svojo izjavo dolžnico
ekskulpiral odgovornosti za dolgove, če ta res ne bi bila pasivna pri
vodenju izbrisane pravne osebe. Sodišče tudi ni izvedlo dokaza s
poizvedbami pri finančni organizaciji, s katerim je dolžnica skušala
dokazati, da je B. S. v celoti skrbel tudi za finančno poslovanje
podjetja. Sodišče je tako dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Tudi
dejstvo, da je bila dolžnica v sodnem registru vpisana kod direktor,
ne more biti odločilno dejstvo. Vpis zakonitega zastopnika v sodnem
registru je le deklaratorne narave. Pritožnica je vsa pooblastila
poslovodje, s posebnim pooblastilom z dne 1.9.1997, prenesla na
soustanovitelja izbrisane družbe, B. S.. Z dnem 1.1.1995 se je tudi
zaposlila pri drugem delodajalcu. Zanika, da bi lahko vplivala na
poslovanje pravne osebe oziroma na uskladitev po ZGD. Naročilnica z
dne 19.9.1996 ne dokazuje, da je to listino podpisala ravno dolžnica,
naročilnica z dne 25.3.1997 je podpisana s strani osebe Jožice Kumar.
Gre za naročilnice, ki so jih lahko podpisali vsi zaposleni delavci v
izbrisani pravni osebi, medtem ko je likvidacijo prejetih računov
opravljal B. S. in ne dolžnica, zaradi česar ji tudi ni možno
pripisati odgovornosti za morebitna neplačila le-teh.
Pritožba ni utemeljena.
Družba P..., proizvodno in trgovsko podjetje, d.o.o., Šentrupert, je
bila izbrisana iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju
podjetij - ZFPPod. Z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra
družba preneha (1. odst. 27. člena ZFPPod). V tem primeru se šteje,
da so družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo podali izjavo z
vsebino, določeno v 1. odst. 394. člena Zakona o gospodarskih družbah
- ZGD. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne
9.10.2002, opr. št. U-I-135/00-77, pa lahko fikcija odgovornosti
predstavlja pravno podlago za plačilo iz osebnega premoženja
družbenika le, če ta s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima kot
družbenik, ne poskrbi, da družba posluje v skladu z veljavno
zakonodajo.
Kot bistveno je potrebno ugotoviti, da dolžnica ne oporeka dejstvu,
da je bila vse do izbrisa družbe iz sodnega registra družbenica
izbrisane družbe, zato niso relevantne navedbe o tem, da je vsa
pooblastila v zvezi s poslovanjem, zastopanjem, organiziranjem in
vodenjem podjetja, prenesla na drugega družbenika, to je B.
S., niti ne, kdaj je terjatev upnika nastala (kljub temu je v
zvezi s tem potrebno pojasniti, da je podlaga za konkretni postopek
izvršilni naslov - pravnomočni sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v
Trebnjem, opr. št. Ig 98/00112, z dne 5.10.1998, iz katerega pa je
razvidno, da terjatve izhajajo iz oktobra 1996, marca 1997 in aprila
1997, torej vse pred zatrjevanim prenosom pooblastila z dne
1.9.1997). V konkretnem primeru gre za obveznosti družbenika za
dolgove izbrisane družbe in ne za odgovornost poslovodje za
obveznosti družbe, zato se dolžnica z navajanjem, da je že s 1.9.1997
naloge poslovodje prenesla na sodružbenika, ne more ekskulpirati
svoje odgovornosti kot družbenice. Na njeno odgovornost tudi ne more
vplivati dejstvo, da od leta 1995 ni bila več zaposlena v družbi. Kot
je razvidno iz izpiska iz sodnega registra, je dolžnica imela v
družbi dovolj velik delež (vložek 798.000,00 SIT, osnovni kapital
1,596.000,00 SIT), da bi glede na določbe ZGD lahko bistveno vplivala
na poslovanje družbe (primerjaj npr. 446. člen ZGD, 449. člen ZGD).
Dolžnica v svojem ugovoru ni navedla, kaj je glede na svoje pravice
in obveznosti storila, da do izbrisa družbe iz sodnega registra po
ZFPPod ne bi prišlo, njena dejanska neaktivnost pa je ne more
razbremeniti odgovornosti. Glede na vse povedano je neutemeljen tudi
pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov,
ki jih je dolžnica predlagala in s katerimi bi dokazovala, da v
družbi vse od prenosa pooblastila dalje ni aktivno sodelovala.
Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva
in pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeni razlogi niso
podani, podani pa tudi niso razlogi, na katere pazi pritožbeno
sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem
postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju -
ZIZ), zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zavrnilo in
izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15.
členom ZIZ).
Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške
pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP in 15.
členom ZIZ). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi
njene pritožbe.