Appeal allowed; service by fiction requires actual residence, not just registered address.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and remanded the case to the first-instance court for a new proceeding. The first instance had declared the enforcement decision final based on a statutory fiction of service, assuming the debtor resided at his registered address despite evidence of actual residence elsewhere. The court ruled that the condition for service by fiction is actual physical residence, not merely a formal registration, and found the factual situation unclear due to conflicting evidence. Consequently, the case was returned to the lower court to determine the precise location of the debtor's residence at the time of service.
Legislator headnote
AI generated141. člen ZPP; dejansko stanovanje je pogoj za fikcijo vročitve, ne formalno registrirano prebivališče.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO] V sporni zadevi je sodišče prve stopnje opravilo vročitev na podlagi
141. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki vzpostavlja fikcijo vročitve za primer, če naslovnik v roku 15 dni pisanja ne dvigne. Pogoj za postopanje po citirani določbi je, da naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, dejansko stanuje. Ni torej pomembno, ali ima tam formalno registrirano prebivališče, ampak je odločilen kraj dejanskega bivanja.
[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 12.11.2002, opr. št. I 2002/01324 in vsa doslej opravljena izvršilna dejanja v tem izvršilnem postopku. Proti sklepu se je brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov pritožil upnik, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da dolžnik ves čas dejansko prebiva na naslovu R... v... 52, S..., in sicer z ženo Matejo in njunimi otroki v stanovanjski hiši, ki je last brata dolžnikove žene. Če na tem naslovu ne bi živel, bi se pošiljke, ki so mu bile poslane, vrnile. Pritožba je utemeljena. V sporni zadevi je sodišče prve stopnje opravilo vročitev na podlagi
141. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki vzpostavlja fikcijo vročitve za primer, če naslovnik v roku 15 dni pisanja ne dvigne. Pogoj za postopanje po citirani določbi je, da naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, dejansko stanuje. Ni torej pomembno, ali ima tam formalno registrirano prebivališče, ampak je odločilen kraj dejanskega bivanja. Sklep o izvršbi je bil dolžniku vročen na naslov R... v... 52, S.... Sodišče prve stopnje je na podlagi ugovoru priložene listine (fotokopije vozniškega dovoljenja) štelo za dokazano, da je dolžnikovo prebivališče na naslovu S... 9, D...
T.... Ker listine, ki jih je upnik priložil pritožbi (opomin pred tožbo z dne 17.4.1998 s povratnico in poizvednica z dne 29.12.1999), nakazujejo nasprotno, sodišče prve stopnje pa se do njih ni opredelilo, je pritožbeno sodišče pritožbi zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje raziskati, kje konkretno je dolžnik stanoval v času vročitve sklepa o izvršbi oziroma ali je bilo razumno pričakovati, da se bo z vročitvijo na naslov R... v... 52, S... pravočasno seznanil z vročenim pisanjem.