Appeal dismissed; creditor failed to prove insolvency risk under ZIZ Art. 31 without prior seizure attempt.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pavšalna trditev upnice, da dosedanji potek izvršilnega postopka

verjetno izkazuje, da s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo mogla

biti poplačana, ne izkazuje utemeljenosti njenega predloga, da

sodišče dolžnici odredi, da predloži seznam svojega premoženja.

Dodatno pa njen predlog tudi ni utemeljen zato, ker izvršitelj do

sedaj še ni mogel vstopiti v dolžničino stanovanje, kar posledično

pomeni, da v konkretnem primeru še ni mogoče govoriti o neuspešnem

poskusu rubeža. Poleg tega iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da bi

banka, pri kateri ima dolžnica odprt račun, že poskušala na podlagi

pravnomočnega sklepa o izvršbi prenesti dolžničina zarubljena denarna

sredstva na upničin račun, a to brez uspeha.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 23.3.2005, opr. št...,

zavrnilo upničin predlog, naj sodišče dolžnici naloži, da skladno z

določbo 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju predloži seznam

svojega premoženja in za svoje terjatve navede dokazna sredstva.

Proti sklepu se je pritožila upnica. Meni, da je sodišče prve stopnje

napačno ugotovilo stanje izvršilnega postopka in nepravilno uporabilo

materialno določbo 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Upnica

svojo zahtevo v predlogu v smislu 31. člena Zakona o izvršbi in

zavarovanju utemeljuje z dotedanjim potekom izvršilnega postopka, ki

po njenem mnenju izkazuje verjetnost, da upnica s predlaganimi

izvršilnimi sredstvi ne bo mogla biti v celoti popolačana. Upnica je

predlog za izvršbo na dolžničine premičnine vložila 24.5.2004.

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 8.7.2004 temu

njenemu predlogu ugodilo. Upnica je izvršitelja še pred opravljanjem

rubeža dne 20.9.2004 pisno obvestila o tem, da je dolžnica lastnica

avtomobila. Rubež je bil neuspešen zaradi razlogov na strani

dolžnice, saj nenasilen vstop v njeno stanovanje ni bil mogoč. Dne

12.10.2004 je upnica predlagala, da se rubež ponovno poskusi opraviti

v popoldanskih urah in z nasilnim vstopom v dolžničino stanovanje, če

nenasilen ne bo mogoč. Tudi drugi poskus rubeža dne 7.10.2004 ni bil

uspešen, ker dolžnice ni bilo več mogoče najti na njenem dotedanjem

naslovu. Dne 3.9.2004 je upnica na sodišče vložila predlog za

nadaljevanje izvršilnega postopka z izvršbo na dolžničina sredstva na

transakcijskem računu, kateremu je sodišče s sklepom dne 22.9.2004

ugodilo. Dne 17.11.2004 je dolžnica na županjo Mestne občine

L. naslovila dopis, v katerem med drugim prosi, da ji upnica da

možnost sklenitve sodne poravnave, ker zelo težko živi z vedenjem, da

ji grozi izvršba, pa čeprav sama ve, da od nje ne bo mogoče ničesar

izterjati. Dne 25.1.2005 je upnica s poizvedbo ugotovila, da dolžnica

nima več v lasti avta. Na podlagi informacije, da dolžnica v času

ponavljajočih se neuspešnih izvršilnih dejanj nedvomno odtujuje svoje

premoženje, je upnica dne 8.3.2005 na sodišče vložila zahtevo v

smislu 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Vse navedene vloge

in sklepi naslovnega sodišča, s katerimi bi sodišče moralo

razpolagati, nedvomno dokazujejo utemeljenost njene zahteve.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ v 1. odst. 31. člena določa, da

je dolžnik na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžan kadarkoli

med izvršilnim postopkom predložiti seznam svojega premoženja z

dokazili o lastninskih in drugih stvarnih pravicah na premoženju in

za svoje terjatve navesti dokazna sredstva, če upnik verjetno izkaže,

da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti

poplačan.

Upnica je za razliko od svoje pritožbe v predlogu z dne 8.3.2005, v

katerem je predlagala, da sodišče dolžnico pozove, da v skladu z 31.

členom ZIZ predloži seznam svojega premoženja, zgolj navedla, da iz

dosedanjega izvršilnega postopka izhaja verjetnost, da s predlaganimi

izvršilnimi sredstvi ne bo mogla biti v celoti poplačana. S tako

pavšalno trditvijo upnica z ničemer ni izkazala verjetnosti, da s

predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo mogla biti v celoti

poplačana. Že iz tega razloga njenemu predlogu v konkretnem primeru

ni bilo mogoče ugoditi. Poleg tega pa je njen predlog, kot pravilno

ugotavlja sodišče prve stopnje, preuranjen, ker se izvršba s

predlaganimi izvršilnimi sredstvi še ni poskušala opraviti. To velja

tako za izvršbo iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da bi NLB, d.d.,

Ljubljana, pri kateri ima dolžnica odprt transkcijski račun, skladno

z dopisom sodišča prve stopnje (list. št. 14) na upnikov račun že

poskušala prenesti zarubljena sredstva dolžnice na računu. Ob tem

tudi ni mogoče upoštevati upničine pritožbene trditve, da je dolžnica

razpolagala s svojim motornim vozilom in da odtujuje svoje

premoženje, ker gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odst. 337.

člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in

15. členom ZIZ). Resničnost te pritožbene trditve pa upnica niti v

pritožbi ne dokazuje.

Glede na vse navedeno se tudi sodišče druge stopnje strinja z

ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da upnica v konkretnem primeru ni

verjetno izkazala, da s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo mogla

biti v celoti poplačana, zato je sodišče druge stopnje njegovo

odločitev potrdilo, pritožbo upnice pa zavrnilo (2. točka 365. člena

ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker upnica s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje zavrnilo

tudi njen zahtevek na povrnitev pritožbenih stroškov (1. odst. 165.

člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP). Odločitev o tem je

vsebovana v odločitvi o glavni stvari.