Appeal dismissed; enforcement costs must be claimed immediately unless impossible, otherwise rejected.

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Izvršilne stroške je treba priglasiti takoj, ko nastanejo in je znana

njihova višina. Določba o priglasitvi stroškov v tridesetih dneh po

končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zadnjem

izvršilnem dejanju, po katerem se izvršba ni nadaljevala, se nanaša

le na primere, ko stroškov ni bilo mogoče priglasiti prej. Sankcija

za opustitev dolžnosti pravočasne stroškovne zahteve je zavrženje

stroškovnega zahtevka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da upnica

sama nosi stroške priglašene v vlogi z dne 11.1.2005.

Zoper sklep se upnica pravočasno pritožuje zaradi zmotne uporabe

materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi

in izpodbijani sklep spremeni tako, da ji v celoti prizna stroške,

priglašene v vlogi z dne 11.1.2005, podredno pa, da pritožbeno

sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve

stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno

uporabilo materialno pravo, ko se ni pravilno oziroma se ni v celoti

sklicevalo na določbo 7. odst. 38. člena Zakona o izvršbi in

zavarovanju - ZIZ. Upnici so stroški, ki jih je priglasila v vlogi z

dne 11.1.2005, nastali dne 17.12.2004 (dopis stranki) in dne

23.12.2004 (predlog upnice z dne 23.12.2004). Določba 7. odst. 38.

člena ZIZ narekuje, da mora upnik povrnitev izvršilnih stroškov

zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje

pa v 30-ih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku

oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se

izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Kljub temu, da

se izvršilni postopek še ni končal oziroma ustavil oziroma se ni

zaključilo zadnje izvršilno dejanje, je upnica prej kot v 30-ih dneh

- dopustnem skrajnem roku, že dne 11.1.2005 priglasila nastale

stroške in s tem ravnala skladno z določbo 7. odst. 38. člena ZIZ.

Pritožba ni utemeljena.

Določba 7. odst. 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je dovolj

jasna. Če zakon ne določa drugače, je treba izvršilne stroške

priglasiti takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina. Samo, če

upnik stroškov iz različnih razlogov ne more zahtevati takoj, ko

nastanejo, ali, če mu ni znana njihova višina, lahko stroške priglasi

še najkasneje v 30-ih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem

postopku oziroma zadnjem izvršilnem dejanju, po katerem se izvršba ni

nadaljevala (primerjaj komentar k 7. in 8. točki 38. člena ZIZ, stran

124 in 125 Zakona o izvršbi in zavarovanju s komentarjem, GV,

Založba, Ljubljana 2002). Za konkretne izvršilne stroške priglašene z

vlogo z dne 11.1.2005, zakon ne določa drugače, niti ni mogoče

govoriti o tem, da upnici njihova višina ni bila znana (tega tudi ne

zatrjuje). Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala zato upnica

povrnitev teh stroškov zahtevati takoj, ko so nastali, torej dne

17.12.2004 in dne 23.12.2004 in ne šele z vlogo z dne 11.1.2005, je

pravilno, v posledici pa je pravilna tudi odločitev, da upnica sama

nosi stroške priglašene v vlogi z dne 11.1.2005. Sicer je sankcija za

opustitev dolžnosti pravočasne stroškovne zahteve zavrženje

stroškovnega zahtevka (primerjaj že navedeni komentar), vendar pa

odločitev, da upnica sama nosi navedene stroške, v tem smislu ni v

škodo upnice, zato pritožbeno sodišče v odločitev ni posegalo. Glede

na povedano je pritožba upnice neutemeljena, zato jo je pritožbeno

sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 165. člena

Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker s pritožbo

ni uspela, upnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.