Appeal dismissed; public document presumption upheld against defendant's signature and date falsification claims.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Pritožnica v pritožbi trdi, da tudi podpisa na pritožbah zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nista podpisa pokojne prvotne dolžnice, vendar pa tudi za te trditve ne predlaga kakšnih relevantnih dokazov - to je predvsem postavitev izvedenca grafologa. Vročilnica oziroma povratnica je namreč javna listina v smislu določbe 1. odstavka 224. člena ZPP, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa. Zato se v skladu z navedeno določbo domneva, da velja tisto, kar je zapisano na njej, za resnično. Ker iz povratnice, na podlagi katere je bila opravljena vročitev sklepa o izvršbi prvotni dolžnici, izhaja, da je pošiljko prejela, zapisala datum z besedo in podpisala povratnico J.Z., bi morala pritožnica zgoraj navedeno zakonsko domnevo izpodbiti z ustreznimi dokazi, česar pa zgolj s trditvami, da je tako datum na povratnici kot tudi sam podpis zapisala druga oseba ter da tudi podpisa na pritožbah zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nista podpisa njene pravne prednice, in s predlogom za lastno zaslišanje, ne more doseči.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti z dne 31.1.2005 pa zavrnilo. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo dolžnica. Uveljavlja pritožbeni razlog kršitve določb ZIZ in ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje oziroma razveljavi ugotovitev o pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Poudarja, da se sodišče ni opredelilo do trditve v predlogu, da je na prvi pogled razvidno, da je besedilo šestnajsti februar 2001 očitno napisal nekdo drug.

Naslovnik mora napisati tekst na povratnico, to je datum z besedo in povratnico podpisati. V konkretnem priemru pa je očitno, da J. Z. besedila ni napisala, ampak ga je napisal nekdo drug. Zanesljivo tudi sklep o ugotovitvi vrednosti ni podpisala J. Z. Dejstvo, da je povratnica, s katerim je bil sprejet sklep o ugotovitvi vrednosti, podpisana z navedbo J.Z., še ne pomeni, da je to dejansko njen podpis. Sodišče bi moralo zaslišati hčerko M. G., ki bi pojasnila, kdo je podpisoval sklepe oziroma kakšno je bilo zdravstveno stanje njene matere v obdobju pred njeno smrtjo.

Pritožba ni utemeljena. Pritožnica sklepa o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje vsebinsko ne obrazlaga, zatrjuje le, da je s to odločitvijo storjena kršitev določb ZIZ in ZPP, pri čemer tudi ne pojasni kršitev katere procesne določbe naj bi bila storjena. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu le opravilo uradni preizkus procesnih in materialnopravnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Teh pa pritožbeno sodišče ni zasledilo. Sodišče prve stopnje je upoštevaje dejanske ugotovitve, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen že po poteku prekluzivnih rokov iz 117.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, predlog pravilno zavrglo kot prepozen. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo pritožbo ter potrdilo v tem delu sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter 15. in 239. členom ZIZ). V zvezi z odločitvijo o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje pritožbeno sodišče najprej odgovarja na vsebinsko zatrjevani pritožbeni očitek procesne kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožnica zatrjuje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dolžničine trditve, da je besedilo "šestnajsti februar 2001" očitno napisal nekdo drug.

Sodišče prve stopnje pa je na to dolžničino trditev odgovorilo in sicer, da ta okoliščina še ne pomeni, da vročitev ni pravilna. Procesni očitek, da sklep nima vseh potrebnih razlogov torej ni utemeljen že zgolj na podlagi navedene ugotovitve. Sodišče druge stopnje pa nadalje tudi nima pomislekov glede dokazne ocene prvostopnega sodišča, ki je na podlagi primerjave podpisa dolžničine pravne prednice pokojne J.Z. na vročilnici z drugimi podpisi, ki se nahajajo v spisu (pritožbah zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine dolžnice), lahko ugotovilo, da gre vselej za podpis iste osebe.

Pritožnica sicer v pritožbi trdi, da tudi podpisa na pritožbah zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nista podpisa pokojne prvotne dolžnice, vendar pa tudi za te trditve ne predlaga kakšnih relevantnih dokazov - to je predvsem postavitev izvedenca grafologa. Vročilnica oziroma povratnica je namreč javna listina v smislu določbe 1. odstavka 224. člena ZPP, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa. Zato se v skladu z navedeno določbo domneva, da velja tisto, kar je zapisano na njej, za resnično. Ker iz povratnice, na podlagi katere je bila opravljena vročitev sklepa o izvršbi prvotni dolžnici, izhaja, da je pošiljko prejela, zapisala datum z besedo in podpisala povratnico J.

Z., bi morala pritožnica zgoraj navedeno zakonsko domnevo izpodbiti z ustreznimi dokazi, česar pa zgolj s trditvami, da je tako datum na povratnici kot tudi sam podpis zapisala druga oseba ter da tudi podpisa na pritožbah zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nista podpisa njene pravne prednice, in s predlogom za lastno zaslišanje, ne more doseči. Podobno velja za njeno zavzemanje, s katerim želi dokazati, da pokojna v času vročanja sklepa o izvršbi ni bila prisebna. Za takšno trditev bi morala izkazati vsaj ustrezno zdravstveno dokumentacijo, iz katere bi izhajalo zatrjevano duševno stanje prvotne dolžnice.

Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo dejansko stanje in takšnih dejanskih ugotovitev pritožnica s pritožbenimi očitki ne more izpodbiti. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kakšnih materialnopravnih ali procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je moralo ob povedanem zavrniti pritožbo tudi v tem delu in potrditi tudi v tem delu sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter 15. in 239. členom ZIZ).