Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cpg 371/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CPG.371.2005 AI generated

Appeal court allows claim against bankrupt company, ruling shareholders have no rights until all creditors are paid.

Case Number VSL sodba I Cpg 371/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal court allowed the appellant's claim to establish a debt against the bankrupt company, overturning the first-instance judgment. The appellant argued for payment based on share ownership, while the respondent contested the claim's validity. The court ruled that shareholders cannot assert rights against the company until all creditors are fully satisfied in the bankruptcy proceedings.

Legislator headnote

AI generated

4. odstavek 10. člen ZPPSL; 2. in 3. odstavek 177. člen ZGD: Shareholders have no claim against the company until all creditors are paid in bankruptcy.

Keywords

AI generated
bankruptcy proceedings shareholder rights creditor priority debt establishment ZPPSL provision ZGD provision bankruptcy estate

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopna sodba v izpodbijani 2. točki

izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja

terjatve tožeče stranke napram toženi stranki v višini 210.000,00 SIT

z a v r n e ,

v izpodbijani 3. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna v

15-ih dneh povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku

158.400,00 SIT.

II. Tožeča stranka je dolžna v 15-ih dneh povrniti toženi stranki njene

stroške pritožbenega postopka v znesku 58.200,00 SIT.

[JEDRO]

Po določilu 4. odstavka 10. člena ZPPSL se delničarji poplačajo iz

razdelitvene mase šele po popolnem poplačilu dolžnikovih upnikov. Iz

določila 2. in 3. odstavka 177. člena ZGD pa izhaja, da dajejo

delnice (med drugim) njihovim imetnikom pravico do ustreznega dela

preostalega premoženja šele po likvidaciji oziroma stečaju družbe. Iz

teh dveh določil torej sledi, da delničarji iz naslova imetništva

delnic nimajo do družbe niti ob začetku stečajnega postopka niti

kasneje vse dotlej, dokler niso poplačani prav vsi upniki stečajnega

dolžnika, nikakršnih zahtevkov.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je umik tožbe kolikor se nanaša na terjatev v

znesku 510.000,00 SIT s pripadki vzelo na znanje (1. točka izreka),

ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke proti toženi stranki v

višini 210.000,00 SIT (2. točka izreka) in odločilo, da mora tožeča

stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku

54.300,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.2.2003 do

plačila. Ugotovilo je, da je tožeča stranka dokazala, da ji pripada

terjatev proti toženi stranki v stečaju iz naslova imetništva

vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je stečajni dolžnik.

Proti 2. in 3. točki izreka izpodbijane sodbe je tožena stranka

vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz

1. odstavka 338. člena ZPP in predlaga spremembo izpodbijanega dela

sodbe, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču

prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov

pritožbenega postopka.

V odgovoru na tožbo pa tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe in

potditev izpodbijane sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Po določilu 4. odstavka 10. člena ZPPSL se delničarji poplačajo iz

razdelitvene mase šele po popolnem poplačilu dolžnikovih upnikov. Iz

določila 2. in 3. odstavka 177. člena ZGD pa izhaja, da dajejo

delnice (med drugim) njihovim imetnikom pravico do ustreznega dela

preostalega premoženja šele po likvidaciji oziroma stečaju družbe. Iz

teh dveh določil torej sledi, da delničarji iz naslova imetništva

delnic nimajo do družbe niti ob začetku stečajnega postopka niti

kasneje vse dotlej, dokler niso poplačani prav vsi upniki stečajnega

dolžnika, nikakršnih zahtevkov.

V stečajnem postopku nad toženo stranko je tožeča stranka prijavila

terjatev v višini 210.000,00 SIT iz naslova sedmih prednostnih delnic

z nominalno vrednostjo 30.000,00 SIT za delnico, serijske in

kontrolne številke od Pn/1 0061- Pn/1 0067. Stečajni upravitelj je to

terjatev prerekal, stečajni senat pa je upnika napotil na pot pravde.

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo z obrazložitvijo,

da prijava terjatve iz vrednostnih papirjev pomeni uveljavljanje

plačila terjatve iz vrednostnega papirja, katerega izdajatelj je

stečajni dolžnik. Ker pa je tožeča stranka svojo pravico do

ustreznega dela premoženja po stečaju družbe (3. alineja 2. odstavka

177. člena ZGD) uveljavljala z zahtevkom na ugotovitev obstoja

terjatve kot običajni upnik, tožba ni sklepčna. Pritožba torej

pravilno opozarja, da tožeči stranki iz zatrjevanega lastništva

sedmih prednostnih delnic, katerih izdajatelj je tožena stranka,

ugotovitveni zahtevek ne gre. Zato bi moralo že prvostopno sodišče

tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrniti.

Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na

podlagi določila 4. točke 358. člena ZPP tožbeni zahtevek tožeče

stranke kot neutemeljen zavrnilo.

Odločitev o stroških postopka temelji na določilu 2. odstavka 165.

člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Pravdne stroške

tožene stranke, ki je v pravdi v celoti uspela, je pritožbeno sodišče

upoštevajoč vrednost točke ob izdaji te odločbe (110,00 SIT) odmerilo

na 158.400,00 SIT, pri čemer ji je priznalo nagrado za iste postavke

kot prvostopno sodišče v razveljavljeni sodbi. Pritožbene stroške pa

ji je odmerjalo od vrednosti spornega predmeta v pritožbenem postopku

ter ji tako za sestavo pritožbe priznalo 250 točk, za obvestilo

stranki pa 20 točk, kar ob vrednosti točke 110,00 SIT znaša 29.700,00

SIT, upoštevajoč takso za pritožbo v znesku 28.500,00 SIT pa

58.200,00 SIT.