Appeal dismissed because minority shareholders' request for assembly convening was moot after management already convened it.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Predlagatelji sami krijejo stroške pritožbe.

[JEDRO]

Predlog manjšinskih delničarjev, da naj jih sodišče pooblasti za

sklic skupščine (3. odst. 284. člena ZGD), ne more biti uteme-

ljen, če je uprava družbe zahtevi za sklic skupščine že ugodila

(na podlagi 1. odst. 284. člena ZGD). Do tega pride lahko tudi po

vložitvi predloga za pooblastitev (torej med postopkom), takšna

situacija pa je primerljiva s situacijo, ko v pravdnem postopku

tožena stranka izpolni zahtevek. Če potem tožeča stranka zahtevka

ne umakne, ga mora sodišče zavrniti.

Izpolnitev zahteve za sklic skupščine po 1. odst. 284. člena ZGD

se izčrpa že s samim sklicem skupščine.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek

(pravilno: predlog) predlagateljev zoper prvega nasprotnega

udeleženca, naj jih pooblasti za sklic skupščine prvega nasprotnega

udeleženca, enak zahtevek (pravilno: predlog) zoper drugega

nasprotnega udeleženca pa je zavrglo. Odločilo je še, da vsaka

stranka tega postopka nosi svoje stroške.

Zoper takšen sklep so predlagatelji po svojem pooblaščencu vložili

pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagajo, da

sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu

predlagateljev ugodi, nasprotnima udeležencema pa naloži plačilo

stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Drži pritožbena navedba, da je pravica malih (manjšinskih)

delničarjev, da zahtevajo sklic skupščine, sodno varovana, in to

tako, da jih za sklic skupščine na njihov predlog lahko pooblasti

sodišče (3. odst. 284. člena Zakona o gospodarskih družbah; ZGD). O

takšnem predlogu odloča sodišče v nepravdnem postopku. Takšen predlog

pa ne more biti utemeljen, če je uprava družbe zahtevi za sklic

skupščine že ugodila (na podlagi 1. odst. 284. člena ZGD). Takrat pač

ni potrebno, da bi pooblastilo za sklic skupščine dobili tudi

manjšinski delničarji. Do tega pride lahko tudi po vložitvi predloga

za pooblastitev (torej med postopkom), takšna situacija pa je

primerljiva s situacijo, ko v pravdnem postopku tožena stranka

izpolni zahtevek. Če potem tožeča stranka zahtevka ne umakne, ga mora

sodišče zavrniti.

Tako je bilo tudi v obravnavanem primeru. Predlagatelji so predlog

vložili dne 19.4.2005, prva nasprotna udeleženka pa je dne 21.4.2005

sklicala skupščino družbe za dne 21.6.2005 in na dnevni red uvrstila

tudi tiste zadeve, ki so jih zahtevali predlagatelji (slednje

predlagatelji v pritožbi sami navajajo). S tem je izpolnila zahtevo,

ki so jo nanjo naslovili predlagatelji na podlagi 1. odst. 284. člena

ZGD. Neupoštevne so pritožbene navedbe, da to v ničemer ne jamči, da

bo do obravnave oziroma do skupščine sploh prišlo, ker da sklicatelj

lahko skupščino prekli- če ali posamezno točko s predlaganega

dnevnega reda umakne. Izvedba skupščine bi bila namreč v rokah uprave

tudi v primeru, če bi prva nasprotna udeleženka zahtevi

predlagateljev ugodila prej, tako da jim ne bi bilo treba vlagati

predloga po 3. odst. 284. člena ZGD. Na pritožbeno izvajanje, da je

situacija podobna primeru, ko dolžnik upniku po vložitvi tožbe

obljubi, da bo znesek poravnal, pa sodišče druge stopnje pripominja,

da je ta primerjava neustrezna. Izpolnitev zahteve za sklic skupščine

po 1. odst. 284. člena ZGD se namreč izčrpa že s samim sklicem

skupščine.

Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno,

ko je predlog predlagateljev zoper prvo udeleženko zavrnilo z

obrazložitvijo, da je skupščina že sklicana.

Sodišče druge stopnje se strinja tudi z razlogi v izpodbijanem

sklepu, da v tej zadevi kot nasprotni udeleženec ne more nastopati

konkretna fizična oseba, ki zastopa družbo, vendar hkrati pripominja,

da bi ti razlogi lahko vodili samo v odločitev, da se predlog zoper

drugega nasprotnega udeleženca zavrne in ne zavrže. Gre namreč za

pomanjkanje pasivne, torej materialne legitimacije drugega

nasprotnega udeleženca, ne pa morda za pomanjkanje njegove procesne

sposobnosti (sposobnosti biti stranka postopka). Ker pa je odločitev

o zavrženju predloga za predlagatelje ugodnejša od odločitve o

zavrnitvi, sodišče druge stopnje vanjo ni posegalo.

Predlagatelji v pritožbi grajajo tudi odločitev o stroških postopka

in se zavzemajo za uporabo 5. in 6. odst. 35. člena Zakona o

nepravdnem postopku. Ker pa s pritožbo glede glavne stvari niso

uspeli, nasprotna udeleženca pa se zoper odločitev o stroških nista

pritožila, je razpravljanje o tem vprašanju odveč.

S temi razlogi in ker tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere

mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo

zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Iz navedenih razlogov pa tudi izhaja, da morajo predlagatelji v

vsakem primeru sami kriti pritožbene stroške.