VSL sklep I Cpg 102/2003 · Appeal court grants jurisdiction to Ljubljana District Court for debt dispute based on contract and debt location. (Višje sodišče v Ljubljani)

Legislator summary

AI generated

The appeal court overturned the first-instance court's finding of no jurisdiction, ruling that the Ljubljana District Court is competent to hear the case. The plaintiff argued that a contract clause designating the bank's location as the forum remained valid despite the defendant's subsequent relocation abroad, while the defendant contended the dispute was purely domestic. The court held that the jurisdictional agreement was valid under international private law principles and that the debt must be performed in Ljubljani, establishing jurisdiction under the relevant procedural code.

Legislator headnote

AI generated

ZPP/77 27. člen; ZPP/77 58. člen 3. odstavek: In the absence of exclusive jurisdiction in federal law or international treaties, Slovenian courts are competent if the obligation to be performed in Slovenia is linked to the location of the debtor's seat or the creditor's seat, validating forum selection clauses pointing to domestic courts.

Keywords

AI generated

jurisdiction forum selection clause international private law debt performance location contractual agreement civil procedure competent court

Cited Legislation

AI generated

ZPP/77 27. člen

ZPP/77 58. člen 3. odstavek

ZUKZ 13. člen

ZPP 165. člen 4. odstavek 1

ZPP 365. člen

Zakon o obligacijskih razmerjih 320. člen

AI generated

VSM Sklep I Cpg 103/2019

Appeal court found Slovenian court lacked jurisdiction over service contract dispute under Brussels I Regulation. Appeal court ruled Slovenian court lacked jurisdiction over service contract dispute under Brussels I Regulation. Appeal court ruled Slovenian court lacked jurisdiction over service contract dispute under Brussels I Regulation.

VSL sklep I Cpg 512/2005

Appeal dismissed; arbitration agreement excludes enforcement proceedings and court jurisdiction.

VSC sodba Cpg 281/2006

Appeal dismissed; health insurance reimbursement claim is a regression claim subject to general limitation rules.

VSL Sklep IV Cp 2220/2018

Appeal dismissed; EU Regulation IIa Art. 20 requires strict conditions for interim measures in cross-border custody cases.

VSC sklep Cpg 53/2017

Appeal dismissed because the appellant failed to notify the appeal within the statutory eight-day period after receiving the first-instance judgment.

Full text

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v 2. točki

izreka, v 1. točki izreka pa se spremeni tako, da se glasi:

Okrožno sodišče v Ljubljani je pristojno za odločanje o tej zadevi.

2. Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke se pridrži za

končno odločbo.

[JEDRO]

Pristojnost slovenskega sodišča pa izhaja tudi iz določbe 27. člena v

zvezi s tretjim odstavkom 58. člena v času vložitve tožbe veljavnega

ZPP/77. Po določbi 27. člena ZPP/77 je v primeru, če v zveznem zakonu

ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o pristojnosti sodišča RS

za določeno vrsto sporov, slovensko sodišče pristojno za sojenje v

tovrstnih sporih tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz

določb zakona o krajevni pristojnosti sodišča RS. Kot že rečeno,

ZUKZ ne vsebuje posebnih določb o pristojnosti slovenskega sodišča za

reševanje sporov, kot je predmetni. Zato je potrebno uporabiti

določbe ZPP/77, ki urejajo krajevno pristojnost sodišča. Ker po

navedenih določbah zoper toženo stranko v Republiki Sloveniji ni

splošne pristojnosti, se lahko za obveznosti, ki jih je treba

izpolniti v Republiki Sloveniji, po določbi tretjega odstavka

58.člena ZPP/77 tožba vloži pri tistem sodišču, na katerega območju

je treba izpolniti to obveznost. Določba torej veže pristojnost

sodišča Republike Slovenije na navezno okoliščino kraja izpolnitve

obveznosti (tako tudi določba 56.člena sedaj veljavnega Zakona o

mednarodnem zasebnem pravu in postopku, Ur.list RS št.56/99). Iz

podatkov v spisu izhaja, da tožeča stranka v predmetni zadevi

izterjuje denarni znesek. Vtožuje torej izpolnitev denarne

obveznosti, ki se skladno z določbo 320. člena Zakon o obligacijskih

razmerjih izpolnjuje v kraju, v katerem ima upnik sedež, v tem

primeru torej v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je ob

povedanem pristojno za odločanje v tej zadevi tudi na podlagi zgoraj

navedenih določb ZPP/77.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za

nepristojno za odločanje v predmetnem gospodarskem sporu (1. točka

izreka). Odločilo je, da se vsa opravljena pravdna dejanja

razveljavijo in se tožba zavrže (2. točka izreka).

Zoper sklep je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo. Navedla

je, da je bila s predloženima pogodbama med strankama dogovorjena

krajevna pristojnost sodišča po sedežu banke, t.j. Okrožnega sodišča

v Ljubljani. V času sklepanja pogodb sta bili pravdni stranki pod

jurisdikcijo iste države, zato s pogodbo dogovorjena krajevna

pristojnost velja, ne glede na kasnejše spremembe v pripadnosti

strank različnim državam. Zato v konkretnem primeru ne gre za

mednarodni dogovor in uporaba določb mednarodnega zasebnega prava ni

smiselna. V kolikor bi sklep prvostopnega sodišča obveljal, bi

sodišče z uporabo sedaj veljavnih postopkovnih pravil neutemeljeno

poseglo v že vzpostavljena obligacijska razmerja in tudi kratenje že

pridobljenih ustavnih pravic do sodnega varstva. Priglasila je

stroške.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ima tožena stranka

sedež v tuji državi. Z razglasitvijo Temeljne ustavne listine o

samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS/I, št.

1/91), to je dne 25.6.1991, je Republika Slovenija postala samostojna

država. S tem dnem sta tožeča in tožena stranka postali subjekta

različnih državnih pripadnosti. Ker je bila pogodba o kratkoročnem

kreditu št. 10110600, na katero se nanaša tožba, sklenjena prav dne

25.6.1991, je za vprašanje, ali je sodišče Republike Slovenije ( v

nadaljevanju sodišče RS) pristojno za odločitev o tem sporu, potrebno

uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki

urejajo pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom. Ob

navedenem je pritožnikova navedba, da sta bili pravdni stranki v času

sklepanja pogodbenega razmerja pod jurisdikcijo iste države, ter da

zato ni smiselna uporaba določb mednarodnega zasebnega prava,

neutemeljena.

Pravilna je nadaljna ugotovitev prvostopnega sodišča, da je po 29.

členu ZPP (Ur.list RS št.26/99 in nasl.) oziroma pravilneje v času

vložitve tožbe veljavnem 27. členu ZPP, Ur.list SFRJ št.4/77 in nasl.

( v nadaljevanju ZPP/77) sodišče RS pristojno za sojenje, kadar je

njegova pristojnost z mednarodnim elementom izrecno določena z

zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če v teh ni izrecne določbe o

mednarodni pristojnosti sodišča Republike Slovenije za določeno vrsto

sporov, je le-to za sojenje pristojno tudi tedaj, kadar njegova

pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da Zakon o ureditvi kolizije zakonov s

predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 43/82

in naslednji; v nadaljevanju ZUKZ), ki je veljal v času vložitve

predmetne tožbe, ne vsebuje posebnih določb o pristojnosti

slovenskega sodišča za reševanje sporov, kot je obravnavani. V prvem

odstavku 49. člena pa določa, da se stranki smeta sporazumeti o

pristojnosti tujega sodišča le, če je vsaj ena tuj državljan ali

pravna oseba s sedežem v tujini in ne gre za spor, za katerega je po

določbah tega ali drugega zveznega zakona izključno pristojno sodišče

RS. V času sklepanja pogodbe, na katero se nanaša tožba, je bila

tožena stranka že pravna oseba s sedežem v tujini. Izključna

pristojnost sodišča RS ni bila predpisana. Zato 13. člen pogodbe, v

katerem sta se stranki dogovorili o krajevni pristojnosti sodišča, ki

bo reševalo morebitne spore , ki bi nastali pri izpolnjevanju določil

te pogodbe, predstavlja sporazum o pristojnosti tujega sodišča po

prvem odstavku 49. člena ZUKZ v zvezi s 70. členom Zakona o pravdnem

postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 in naslednji; v nadaljevanju ZPP/77).

V 13. členu navedenega sporazuma sta se pravdni stranki sporazumeli,

da je za morebitne spore, ki bi nastali pri izpolnjevanju določil

pogodbe o kratkoročnem kreditu, pristojno sodišče v kraju banke.

Dogovorili sta torej pristojno sodišče, kjer je sedež tožeče stranke,

torej pristojno sodišče v Republiki Sloveniji in sicer Okrožno

sodišče v Ljubljani. To sodišče je torej pristojno za odločanje v tej

zadevi že na podlagi zgoraj navedenega sporazuma o krajevni

pristojnosti. Pritožnikova navedba, da v konkretnem primeru ne gre za

mednarodni dogovor, torej ni utemeljena.