Appeal allowed; appeal court quashes first instance judgment due to procedural violation regarding counterclaim default judgment.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati

obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega

preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V

kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z

nasprotno tožbo s strani sodišča, še preden so bile podane

predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in

je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je

nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso

več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo

tožbenemu zahtevku.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo

plačilo 620.533,65 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.1992

do plačila.

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka, v kateri

pa zatrjuje zgolj, da sklep I Pg 3... (razveljavitveni sklep, s

katerim je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v

Kranju, opr. št. I Pg 14..., z dne ...) ni vseboval pravnega pouka.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče

ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijane sodbe

storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 7. točke 2. odst. 339.

člena ZPP, s čimer je podan razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354.

člena ZPP.

Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) je pogoje za izdajo

zamudne sodbe uredil v 318. členu. Predpostavka za izdajo zamudne

sodbe v skladu z navedeno določbo je, da tožena stranka v roku iz

277. člena ZPP ni odgovorila na tožbo. Sodišče prve stopnje je v

obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotovilo, da tožena stranka na tožbo

ni odgovorila. Takšna ugotovitev je po mnenju pritožbenega sodišča

zmotna, kar bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve.

V skladu z določbo 277. in 278. člena ZPP mora biti odgovor na tožbo

obrazložen tako, da iz obrazložitve izhaja ali tožena stranka

nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.

Iz podatkov v spisu in priloženega spisa Okrožnega sodišča v Kranju,

opr. št. I Pg 127/.., je razvidno, da je tožeča stranka tožbeni

zahtevek, o katerem je odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano

sodbo, postavila v okviru nasprotne tožbe, ki jo je vložila tožeča

stranka kot tožena stranka v pravdi opr. št. I Pg 127/.... Nasprotna

tožba je bila vložena skupaj s pripravljalno vlogo tožene stranke v

citirani pravdi dne 10.3.2001, ki je na sodišče prispela 2.4.2001. Iz

podatkov v spisu I Pg 127/... je razvidno, da je bila navedena vloga

tožeče stranki kot toženi stranki v tem postopku vročena dne 3.4.2001

(glej povratnico pri list. št. 28 citiranega spisa). Z nasprotno

tožbo je tožena stranka Ž. K. d.d. od tožeče stranke G. d.d.

uveljavljala plačilo denarnega zahtevka iz naslova pogodbene kazni

zaradi zamude v izpolnitvi po pogodbi, ki je bila podlaga za

zahtevek, ki ga je uveljavljala tožeča stranka v navedeni pravdi iz

naslova dodatnih del. Iz navedenega je torej razvidno, da je bila

tožena stranka kot tožeča stranka v postopku I Pg 127/... o vložitvi

nasprotne tožbe seznanjena že z vročitvijo pripravljalne vloge dne

3.4.2001. Iz zapisnika o glavni obravnavi v zadevi I Pg 127/...., z

dne 4.4.2001 je sicer razvidno pojasnilo sodišča, da še niso

izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje zahtevka iz

nasprotne tožbe (glej navedbo na zapisniku list. št. 30 citiranega

spisa). Takšna ugotovitev pa ne pomeni neupoštevnosti trditvenih

navedb, ki jih je v zvezi s trditveno podlago iz nasprotne tožbe na

istem naroku podala tožeča stranka kot tožena stranka po nasprotni

tožbi. Kot rečeno, predstavlja dejanska podlaga tožbenemu zahtevku iz

nasprotne tožbe, uveljavljanje pogodbene kazni zaradi zamude v

izpolnitvi po gradbeni pogodbi z dne 18.5.1992. Iz istega zapisnika o

glavni obravnavi z dne 4.4.2001 v priloženem spisu I Pg 127/.... je

razvidno, da je tožeča stranka kot tožena stranka po nasprotni tožbi

izrecno prerekala navedbe tožene stranke (kot tožeče stranke po

nasprotni tožbi) in zatrjevala, da do zamude ni prišlo iz razloga na

njeni strani (glej 4. odst. zapisnika na list. št. 31 citiranega

spisa). Na ta način je tožena stranka po nasprotni tožbi nedvoumno

izrazila nasprotovanje tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi v smislu

odgovora na tožbo po 277. členu ZPP.

Nasprotna tožba predstavlja v okviru procesnih določb ZPP obrambno

sredstvo toženca, na podlagi katerega lahko v istem postopku

uveljavlja zoper dolžnika nasprotni tožbeni zahtevek. Navedeni

institut je tudi izraz načela ekonomičnosti postopka, v posledici

česar se v okviru istega postopka lahko razreši več spornih razmerij

med pravdnima strankama. Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne

tožbe sodišče ugotavljati obstoj procesnih predpostavk, ki jih

obravnava v okviru predhodnega preizkusa tožbe še pred vročitvijo

tožbe v odgovor toženi stranki. V kolikor pa je bila tožena stranka

po nasprotni tožbi seznanjena z nasprotno tožbo s strani sodišča še

preden so bile podane predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v

odgovor toženi stranki in je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe

odgovorila tako, da je nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz

nasprotne tožbe, niso več podane predpostavke za izdajo zamudne

sodbe, s katero bi ugodilo tožbenemu zahtevku. V takih okoliščinah

neodgovor tožene stranke na ponovno vročanje nasprotne tožbe s

pozivom na odgovor na tožbo potem ko je tožeča stranka izpolnila

predpostavke za obravnavanje nasprotne tožbe (plačilo takse za tožbo)

ne more imeti za posledico izpolnitve pogoja za izdajo zamudne sodbe.

Na takšno oceno tudi ne more imeti vpliva odločitev sodišča, da

zahtevka po nasprotni tožbi ni obravnavalo v okviru postopka, v

katerem je bila nasprotna tožba vložena.

Pritožbeno sodišče pa v zvezi z materialnopravnimi izhodišči, na

podlagi katerih je sodišče prve stopnje glede na trditvene navedbe

tožeče stranke v tožbi ugodilo tožbenemu zahtevku, opozarja, da bo

sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku utemeljenost tožbenega

zahtevka moralo preizkusiti tudi ob oceni ali je tožeča stranka v

trditvenih navedbah ponudila zadostno dejansko podlago za

uveljavljanje tožbenega zahtevka iz naslova pogodbene kazni zaradi

zamude v izpolnitvi v smislu 273. člena ZOR.

Tudi ob morebitni ugotovitvi obstoja terjatve tožeče stranke do

tožene stranke, pa sodišče prve stopnje ne bi moglo prezreti učinkov

pravnomočno potrjene prisilne poravnave nad toženo stranko z dne

26.3.2002, kot je razvidno iz podatkovne baze sodnega registra.