Appeal allowed; appeal court quashes first instance judgment due to procedural violation regarding counterclaim default judgment.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court quashed the first instance judgment ordering payment of damages and ordered a new trial. The first instance court incorrectly issued a default judgment against the defendant because it failed to verify that the defendant had not responded to the counterclaim. The defendant had explicitly objected to the counterclaim's demands in court records before the default judgment was issued. Consequently, the procedural prerequisites for a default judgment were not met, necessitating a retrial.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 339. člen 2. odst. 3; 354. člen 1. odst.; 277. člen; 278. člen: A default judgment cannot be issued against a party who has been notified of a counterclaim and has explicitly objected to its claims, as the prerequisite of non-response is no longer satisfied.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati
obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega
preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V
kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z
nasprotno tožbo s strani sodišča, še preden so bile podane
predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in
je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je
nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso
več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo
tožbenemu zahtevku.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo
plačilo 620.533,65 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.1992
do plačila.
Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka, v kateri
pa zatrjuje zgolj, da sklep I Pg 3... (razveljavitveni sklep, s
katerim je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v
Kranju, opr. št. I Pg 14..., z dne ...) ni vseboval pravnega pouka.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče
ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijane sodbe
storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 7. točke 2. odst. 339.
člena ZPP, s čimer je podan razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354.
člena ZPP.
Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) je pogoje za izdajo
zamudne sodbe uredil v 318. členu. Predpostavka za izdajo zamudne
sodbe v skladu z navedeno določbo je, da tožena stranka v roku iz
277. člena ZPP ni odgovorila na tožbo. Sodišče prve stopnje je v
obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotovilo, da tožena stranka na tožbo
ni odgovorila. Takšna ugotovitev je po mnenju pritožbenega sodišča
zmotna, kar bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve.
V skladu z določbo 277. in 278. člena ZPP mora biti odgovor na tožbo
obrazložen tako, da iz obrazložitve izhaja ali tožena stranka
nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.
Iz podatkov v spisu in priloženega spisa Okrožnega sodišča v Kranju,
opr. št. I Pg 127/.., je razvidno, da je tožeča stranka tožbeni
zahtevek, o katerem je odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano
sodbo, postavila v okviru nasprotne tožbe, ki jo je vložila tožeča
stranka kot tožena stranka v pravdi opr. št. I Pg 127/.... Nasprotna
tožba je bila vložena skupaj s pripravljalno vlogo tožene stranke v
citirani pravdi dne 10.3.2001, ki je na sodišče prispela 2.4.2001. Iz
podatkov v spisu I Pg 127/... je razvidno, da je bila navedena vloga
tožeče stranki kot toženi stranki v tem postopku vročena dne 3.4.2001
(glej povratnico pri list. št. 28 citiranega spisa). Z nasprotno
tožbo je tožena stranka Ž. K. d.d. od tožeče stranke G. d.d.
uveljavljala plačilo denarnega zahtevka iz naslova pogodbene kazni
zaradi zamude v izpolnitvi po pogodbi, ki je bila podlaga za
zahtevek, ki ga je uveljavljala tožeča stranka v navedeni pravdi iz
naslova dodatnih del. Iz navedenega je torej razvidno, da je bila
tožena stranka kot tožeča stranka v postopku I Pg 127/... o vložitvi
nasprotne tožbe seznanjena že z vročitvijo pripravljalne vloge dne
3.4.2001. Iz zapisnika o glavni obravnavi v zadevi I Pg 127/...., z
dne 4.4.2001 je sicer razvidno pojasnilo sodišča, da še niso
izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje zahtevka iz
nasprotne tožbe (glej navedbo na zapisniku list. št. 30 citiranega
spisa). Takšna ugotovitev pa ne pomeni neupoštevnosti trditvenih
navedb, ki jih je v zvezi s trditveno podlago iz nasprotne tožbe na
istem naroku podala tožeča stranka kot tožena stranka po nasprotni
tožbi. Kot rečeno, predstavlja dejanska podlaga tožbenemu zahtevku iz
nasprotne tožbe, uveljavljanje pogodbene kazni zaradi zamude v
izpolnitvi po gradbeni pogodbi z dne 18.5.1992. Iz istega zapisnika o
glavni obravnavi z dne 4.4.2001 v priloženem spisu I Pg 127/.... je
razvidno, da je tožeča stranka kot tožena stranka po nasprotni tožbi
izrecno prerekala navedbe tožene stranke (kot tožeče stranke po
nasprotni tožbi) in zatrjevala, da do zamude ni prišlo iz razloga na
njeni strani (glej 4. odst. zapisnika na list. št. 31 citiranega
spisa). Na ta način je tožena stranka po nasprotni tožbi nedvoumno
izrazila nasprotovanje tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi v smislu
odgovora na tožbo po 277. členu ZPP.
Nasprotna tožba predstavlja v okviru procesnih določb ZPP obrambno
sredstvo toženca, na podlagi katerega lahko v istem postopku
uveljavlja zoper dolžnika nasprotni tožbeni zahtevek. Navedeni
institut je tudi izraz načela ekonomičnosti postopka, v posledici
česar se v okviru istega postopka lahko razreši več spornih razmerij
med pravdnima strankama. Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne
tožbe sodišče ugotavljati obstoj procesnih predpostavk, ki jih
obravnava v okviru predhodnega preizkusa tožbe še pred vročitvijo
tožbe v odgovor toženi stranki. V kolikor pa je bila tožena stranka
po nasprotni tožbi seznanjena z nasprotno tožbo s strani sodišča še
preden so bile podane predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v
odgovor toženi stranki in je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe
odgovorila tako, da je nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz
nasprotne tožbe, niso več podane predpostavke za izdajo zamudne
sodbe, s katero bi ugodilo tožbenemu zahtevku. V takih okoliščinah
neodgovor tožene stranke na ponovno vročanje nasprotne tožbe s
pozivom na odgovor na tožbo potem ko je tožeča stranka izpolnila
predpostavke za obravnavanje nasprotne tožbe (plačilo takse za tožbo)
ne more imeti za posledico izpolnitve pogoja za izdajo zamudne sodbe.
Na takšno oceno tudi ne more imeti vpliva odločitev sodišča, da
zahtevka po nasprotni tožbi ni obravnavalo v okviru postopka, v
katerem je bila nasprotna tožba vložena.
Pritožbeno sodišče pa v zvezi z materialnopravnimi izhodišči, na
podlagi katerih je sodišče prve stopnje glede na trditvene navedbe
tožeče stranke v tožbi ugodilo tožbenemu zahtevku, opozarja, da bo
sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku utemeljenost tožbenega
zahtevka moralo preizkusiti tudi ob oceni ali je tožeča stranka v
trditvenih navedbah ponudila zadostno dejansko podlago za
uveljavljanje tožbenega zahtevka iz naslova pogodbene kazni zaradi
zamude v izpolnitvi v smislu 273. člena ZOR.
Tudi ob morebitni ugotovitvi obstoja terjatve tožeče stranke do
tožene stranke, pa sodišče prve stopnje ne bi moglo prezreti učinkov
pravnomočno potrjene prisilne poravnave nad toženo stranko z dne
26.3.2002, kot je razvidno iz podatkovne baze sodnega registra.