Appeal court reversed first instance judgment for damages exceeding contract penalty due to improper fact-finding.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court reversed the first instance judgment regarding the damages claim exceeding the contractual penalty. The defendant argued the court failed to consider a counterclaim for milk delivery, but the court found the counterclaim was not properly pleaded in court. The court ruled that it cannot base its findings on facts not asserted by the parties, leading to a reduction of the awarded damages.
Legislator headnote
AI generatedZPP 180. 1. odst. 180. 3. točka 358. 165.: The court may not base its conclusions on facts not asserted by the parties; if such facts are legally significant, the parties must be given the opportunity to present them.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem
delu (1. odstavek izreka) spremeni tako, da se glasi:
Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. ... z dne
... se razveljavi v 1. točki izreka tudi za znesek 680.081,80 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1999 do plačila.
Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 108.111,80 SIT
z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1999 do plačila.
Tožbeni zahtevek se v delu, ki se tiče zneska 571.970,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1999 do plačila, zavrne.
2. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v
znesku 155.832,00 SIT in pritožbene stroške v znesku 79.900,00 SIT,
oboje v 15 dneh.
[JEDRO]
Z dokazovanjem se preizkušajo samo dejstva, ki so jih stranke
zatrjevale. Sodišče svojih zaključkov ne more opreti na dejstva, ki
jih stranke niso zatrjevale, je pa za njih zvedelo pri izvedbi
posameznih dokazov. Če se zdi sodišču tako dejstvo pravno pomembno,
ga mora stranka predložiti in zahtevati, da se o njem izjavita.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju,
opr. št. ... z dne ... vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za znesek
680.081,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1999 do
plačila. V preostalem delu do višine 778.925,60 SIT spp je sklep
razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da je
tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v
višini 21.145,50 SIT.
Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, iz vseh
pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje v izreku sodbe
ni upoštevalo pobotnega ugovora tožene stranke, zato je sodbo
potrebno razveljaviti. Sodišče je tudi napačno in nepopolno ugotovilo
dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožena stranka ni imela škode v
višini lastne cene mleka. Plačilo mleka, dobavljenega dne 7.5.1999,
med strankama sploh ni bilo sporno. Tožena stranka predlaga, da višje
sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma
razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
Priglaša tudi pritožbene stroške.
Pritožba je utemeljena.
Ne drži trditev tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje
pobotni ugovor tožene stranke upoštevati v izreku sodne odločbe, to
je, da bi moralo odločiti tudi o obstoju oziroma neobstoju pobotne
terjatve. Iz navedb pravdnih strank in listin v spisu je namreč
razvidno, da je tožena stranka uveljavljala predpravdno pobotanje,
kar priznava tudi v pritožbi. Za svojo terjatev je dne 22.6.1999
izdala račun št. 800221-60002-0 in račun št. 80022-60002-3 in jo pred
pravdo že kompenzirala s terjatvijo tožeče stranke. O ugotovitvi
obstoja vtoževane in pobotne terjatve sodišče odloča le v primeru
pravdnega pobotanja, to je, kadar tožena stranka prvič šele v pravdi
uveljavlja v pobot svojo nasprotno terjatev. Pri tem ni odveč
opozoriti, da je pravdni pobotni ugovor po vsebini nasprotni zahtevek
tožene stanke, ki mora biti povsem določen glede glavne stvari in
stranskih dajatev (1. odst. 180. čl. ZPP) in ga je treba v takšni
obliki tudi postaviti, česar pa tožena stranka ni storila.
Pritrditi pa je pritožbi, da je zaključek sodišča prve stopnje, da
tožena stranka ni imela škode v višini lastne cene uničenega mleka
(priloga B 32), ker tega mleka tožeči stranki ni plačala, napačen in
nima opore v zatrjevani dejanski podlagi. Prav ima tožena stranka, da
dejstvo plačila oporečnega mleka z dne 7.5.1999 v postopku na prvi
stopnji sploh ni bilo sporno. Da ji mleko, dobavljeno dne 7.5.1999,
ni bilo plačano, tožeča stranka v postopku ni zatrjevala. Sodišče
prve stopnje je svoj zaključek nepravilno oprlo na izpovedbo priče
I. V., sicer direktorice tožene stranke v spornem obdobju. Z
dokazovanjem (z zaslišanjem prič) se preizkušajo samo dejstva, ki so
jih stranke v postopku zatrjevale. Sodišče svojih zaključkov ne sme
opreti na dejstva, ki jih stranke niso zatrjevale, je pa za njih
zvedelo pri izvedbi posameznih dokazov. Če pa se zdi sodišču takšno
dejstvo pravno pomembno, bi ga moralo strankama predočiti in
zahtevati od njiju, da se o njem izjavita.
Ker tega ni storilo, dejstva, da tožena stranka ni plačala mleka
dobavljenega dne 7.5.1999 tožeči stranki, ni moglo šteti za
ugotovljenega. Druga dejstva, ki jih je ugotovilo, pa ne ponujajo
opore za zaključek, da mleko z dne 7.5.1999 ni bilo plačano.
Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. točke 358. čl. ZPP spremenilo
sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v 1. odst.
izreka. Zaradi statusnih sprememb na strani tožene stranke med
postopkom je izdani sklep o izvršbi v celoti razveljavilo in odločilo
o tožbenem zahtevku.
Tožeča stranka glede višine škode v vrednosti uničenega mleka ni
imela nobenih konkretnih ugovorov, ki bi jih bilo treba oziroma
mogoče preizkusiti. Strinjati se je s stališčem prvostopnega sodišča,
da je tožena stranka upravičena do povrnitve škode le v višini, ki
presega pogodbeno kazen, t.j. do višine 572.170,00 SIT (razlika med
zneskoma po računih B1 in B2). Ker je z ugovorom v višini pogodbene
kazni že uspela (sodba prvostopnega sodišča je v 2. odst.
pravnomočna), znaša preostanek njene terjatve iz naslova škode še
572.170,00 SIT. Za navedeni znesek je bilo treba zmanjšati terjatev
tožeče stranke. Zahtevku tožeče stranke v višini 108.111,80 SIT spp
je sodišče ugodilo, zahtevek v višini 571.970,00 SIT spp pa zavrnilo.
Na podlagi 165. čl. ZPP je sodišče druge stopnje ponovno odločilo o
stroških pravdnega postopka. Tožeča stranka jih ni priglasila, je pa
v pravdi zmagala v približno 14% zahtevka. Zato je dolžna toženi
stranki povrniti 86 % njenih pravdnih stroškov, ki jih je sodišče ob
upoštevanju vrednosti odvetniške točke 110,00 SIT v času odmere
odmerilo v višini 181.200,00 SIT (1225 OT za vloge in zastopanje na
narokih, 20% DDV, 6.000,00 SIT pričnine in 13.500,00 SIT takse za
ugovor), 86% od tako odmerjenih stroškov znese 155.832,00 SIT. Ker je
s pritožbo uspela, je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve
pritožbenih stroškov, odmerjenih v višini sestave pritožbe 375 OT +
20% DDV in takse za pritožbo 30.400,00 SIT.