Appeal court reversed first instance judgment for damages exceeding contract penalty due to improper fact-finding.

1. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem

delu (1. odstavek izreka) spremeni tako, da se glasi:

Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. ... z dne

... se razveljavi v 1. točki izreka tudi za znesek 680.081,80 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1999 do plačila.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 108.111,80 SIT

z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1999 do plačila.

Tožbeni zahtevek se v delu, ki se tiče zneska 571.970,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1999 do plačila, zavrne.

2. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v

znesku 155.832,00 SIT in pritožbene stroške v znesku 79.900,00 SIT,

oboje v 15 dneh.

[JEDRO]

Z dokazovanjem se preizkušajo samo dejstva, ki so jih stranke

zatrjevale. Sodišče svojih zaključkov ne more opreti na dejstva, ki

jih stranke niso zatrjevale, je pa za njih zvedelo pri izvedbi

posameznih dokazov. Če se zdi sodišču tako dejstvo pravno pomembno,

ga mora stranka predložiti in zahtevati, da se o njem izjavita.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju,

opr. št. ... z dne ... vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za znesek

680.081,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.1999 do

plačila. V preostalem delu do višine 778.925,60 SIT spp je sklep

razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da je

tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v

višini 21.145,50 SIT.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, iz vseh

pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje v izreku sodbe

ni upoštevalo pobotnega ugovora tožene stranke, zato je sodbo

potrebno razveljaviti. Sodišče je tudi napačno in nepopolno ugotovilo

dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožena stranka ni imela škode v

višini lastne cene mleka. Plačilo mleka, dobavljenega dne 7.5.1999,

med strankama sploh ni bilo sporno. Tožena stranka predlaga, da višje

sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma

razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Ne drži trditev tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje

pobotni ugovor tožene stranke upoštevati v izreku sodne odločbe, to

je, da bi moralo odločiti tudi o obstoju oziroma neobstoju pobotne

terjatve. Iz navedb pravdnih strank in listin v spisu je namreč

razvidno, da je tožena stranka uveljavljala predpravdno pobotanje,

kar priznava tudi v pritožbi. Za svojo terjatev je dne 22.6.1999

izdala račun št. 800221-60002-0 in račun št. 80022-60002-3 in jo pred

pravdo že kompenzirala s terjatvijo tožeče stranke. O ugotovitvi

obstoja vtoževane in pobotne terjatve sodišče odloča le v primeru

pravdnega pobotanja, to je, kadar tožena stranka prvič šele v pravdi

uveljavlja v pobot svojo nasprotno terjatev. Pri tem ni odveč

opozoriti, da je pravdni pobotni ugovor po vsebini nasprotni zahtevek

tožene stanke, ki mora biti povsem določen glede glavne stvari in

stranskih dajatev (1. odst. 180. čl. ZPP) in ga je treba v takšni

obliki tudi postaviti, česar pa tožena stranka ni storila.

Pritrditi pa je pritožbi, da je zaključek sodišča prve stopnje, da

tožena stranka ni imela škode v višini lastne cene uničenega mleka

(priloga B 32), ker tega mleka tožeči stranki ni plačala, napačen in

nima opore v zatrjevani dejanski podlagi. Prav ima tožena stranka, da

dejstvo plačila oporečnega mleka z dne 7.5.1999 v postopku na prvi

stopnji sploh ni bilo sporno. Da ji mleko, dobavljeno dne 7.5.1999,

ni bilo plačano, tožeča stranka v postopku ni zatrjevala. Sodišče

prve stopnje je svoj zaključek nepravilno oprlo na izpovedbo priče

I. V., sicer direktorice tožene stranke v spornem obdobju. Z

dokazovanjem (z zaslišanjem prič) se preizkušajo samo dejstva, ki so

jih stranke v postopku zatrjevale. Sodišče svojih zaključkov ne sme

opreti na dejstva, ki jih stranke niso zatrjevale, je pa za njih

zvedelo pri izvedbi posameznih dokazov. Če pa se zdi sodišču takšno

dejstvo pravno pomembno, bi ga moralo strankama predočiti in

zahtevati od njiju, da se o njem izjavita.

Ker tega ni storilo, dejstva, da tožena stranka ni plačala mleka

dobavljenega dne 7.5.1999 tožeči stranki, ni moglo šteti za

ugotovljenega. Druga dejstva, ki jih je ugotovilo, pa ne ponujajo

opore za zaključek, da mleko z dne 7.5.1999 ni bilo plačano.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. točke 358. čl. ZPP spremenilo

sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v 1. odst.

izreka. Zaradi statusnih sprememb na strani tožene stranke med

postopkom je izdani sklep o izvršbi v celoti razveljavilo in odločilo

o tožbenem zahtevku.

Tožeča stranka glede višine škode v vrednosti uničenega mleka ni

imela nobenih konkretnih ugovorov, ki bi jih bilo treba oziroma

mogoče preizkusiti. Strinjati se je s stališčem prvostopnega sodišča,

da je tožena stranka upravičena do povrnitve škode le v višini, ki

presega pogodbeno kazen, t.j. do višine 572.170,00 SIT (razlika med

zneskoma po računih B1 in B2). Ker je z ugovorom v višini pogodbene

kazni že uspela (sodba prvostopnega sodišča je v 2. odst.

pravnomočna), znaša preostanek njene terjatve iz naslova škode še

572.170,00 SIT. Za navedeni znesek je bilo treba zmanjšati terjatev

tožeče stranke. Zahtevku tožeče stranke v višini 108.111,80 SIT spp

je sodišče ugodilo, zahtevek v višini 571.970,00 SIT spp pa zavrnilo.

Na podlagi 165. čl. ZPP je sodišče druge stopnje ponovno odločilo o

stroških pravdnega postopka. Tožeča stranka jih ni priglasila, je pa

v pravdi zmagala v približno 14% zahtevka. Zato je dolžna toženi

stranki povrniti 86 % njenih pravdnih stroškov, ki jih je sodišče ob

upoštevanju vrednosti odvetniške točke 110,00 SIT v času odmere

odmerilo v višini 181.200,00 SIT (1225 OT za vloge in zastopanje na

narokih, 20% DDV, 6.000,00 SIT pričnine in 13.500,00 SIT takse za

ugovor), 86% od tako odmerjenih stroškov znese 155.832,00 SIT. Ker je

s pritožbo uspela, je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve

pritožbenih stroškov, odmerjenih v višini sestave pritožbe 375 OT +

20% DDV in takse za pritožbo 30.400,00 SIT.