Appeal dismissed; mere receipt of draft by bankruptcy court does not constitute disqualifying participation.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Izključitveni razlog po 5. točki 70. člena namreč ni zožen zgolj na

sodelovanje pri sami izdaji odločbe nižjega sodišča, temveč je kot

"sodelovanje v postopku pred nižjim sodiščem" potrebno razumeti tako,

da zaobsega tudi situacije, ko je kot sodnik pri nižjestopnem sodišču

v postopku aktivno vplival na sprejemanje odločitve, čeprav pri sami

odločitvi ni sodeloval. Izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena

ZPP ne bi bil podan že s tem, če je upravitelj stečajne mase v

nasprotju z določili ZPPSL/89 na stečajni senat naslovil predlog za

navodila in usmeritve v konkretnem postopku, če ni hkrati izkazano,

da je stečajni senat tovrstnemu predlogu sledil in na ta način

sodeloval v postopku, ki je v pristojnosti odločanja stečajnega

sodnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo

upnika K. in h. b. d.d. Ljubljana v stečaju, ..., za izločitev

stečajnega senata.

Zoper sklep je navedeni upnik v pritožbenem roku vložil pritožbo iz

vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagal, da

izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev stečajnega

senata ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik je predlog za izločitev stečajnega senata utemeljeval na

navedbi upravitelja stečajne mase v 3. poročilu o poteku stečaja z

dne 28.11.2005 (list.št. 15597), da je izdelal osnutek predloga

tretje delitve, ki ga je poslal v predhodni pregled stečajnemu senatu

in da v kratkem pričakuje mnenja in predloge senata glede osnutka, na

podlagi katerih bo predlog vložil v spis. Iz te navedbe je

predlagatelj sklepal, da je stečajni senat mimo svojih pristojnosti

sodeloval v postopku sprejemanja odločitve glede osnutka predloga

tretje delitve, za katero je pristojen stečajni sodnik. Sodišče prve

stopnje je predlog predlagatelja zavrnilo z utemeljitvijo, da ni

izkazan izločitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP. Na podlagi

izjave članov stečajnega senata pa je sodišče prve stopnje sklepalo,

da ni podan niti razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, saj reakcija

stečajnega senata v smislu, da bi podajal mnenje v postopku odločanja

o osnutku predloga delitve, ki je v pristojnosti stečajnega sodnika,

ni izkazana.

V konkretnem primeru gre za vodenje stečajnega postopka, za katerega

se v skladu s 196. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93) uporabljajo določila do tedaj

veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.

SFRJ št. 84/89 - v nadaljevanju ZPPSL/89). V skladu z 12. členom

ZPPSL/89 se glede izločitve sodnika smiselno uporabljajo določbe 3.

poglavja Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS 26/99).

Kot pravilno navaja pritožnik, je zoper sklep o zavrnitvi zahteve za

izločitev v stečajnem postopku dovoljena posebna pritožba, skladno z

načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 18. in 19.6.1996.

Pritožnik je iste okoliščine (sodelovanje članov stečajnega senata v

postopku sprejemanja odločitve o predlogu osnutka tretje delitve)

uveljavljal kot izločitveni razlog po 5. in 6. točki 70. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče v tem delu sicer soglaša s pritožnikom v pritožbi,

da je materialnopravno zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje v

izpodbijanem sklepu, da bi bil zločitveni razlog iz 5. točke 70.

člena ZPP podan le v primeru, če bi pri odločanju o ugovoru zoper

sklep o poznejši razdelitvi kot član stečajnega senata nastopil

stečajni sodnik, ki je sklep izdal. Izključitveni razlog po 5. točki

70. člena namreč ni zožen zgolj na sodelovanje pri sami izdaji

odločbe nižjega sodišča, temveč je kot "sodelovanje v postopku pred

nižjim sodiščem" potrebno razumeti tako, da zaobsega tudi situacije,

ko je kot sodnik pri nižjestopnem sodišču v postopku aktivno vplival

na sprejemanje odločitve, čeprav pri sami odločitvi ni sodeloval. Ker

pa je sodišče prve stopnje to vprašanje obravnavalo v okviru

izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, dejanske ugotovitve

sodišča prve stopnje kljub navedenemu materialnopravno zmotnemu

izhodišču omogočajo preizkus izpodbijanega sklepa.

Ključno za odločitev utemeljenosti predloga predlagatelja je torej

vprašanje ali je izkazano, da je stečajni senat kakorkoli vplival na

postopek sprejemanja odločitve o osnutku predloga tretje delitve, ki

je v pristojnosti stečajnega sodnika skladno z 2. odstavkom 147.

člena ZPPSL/89. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi ugotovilo, da

takšna okoliščina ni izkazana. Sodišče prve stopnje je takšno oceno

podalo na podlagi izvedenega postopka v smislu 3. odstavka 73. člena

ZPP po pridobitvi izjave sodnikov, za katere je bila predlagana

izločitev. S takšno oceno se pritožbeno sodišče v celoti strinja.

Predlagatelj neposrednega dokaza o tem, da bi stečajni senat s svojim

aktivnim ravnanjem vplival na postopek odločanja o osnutku predloga

tretje delitve, ni izkazal. Navedba upravitelja stečajne mase v

tretjem poročilu z dne 28.11.2005, na katero se sklicuje

predlagatelj, predstavlja zgolj indic, ki naj bi nakazoval na to, da

je upravitelj stečajne mase osnutek predložil stečajnemu senatu in od

njega pričakoval ustrezne usmeritve. Ali je takšno ravnanje in

pričakovanje upravitelja stečajne mase posledica njegovega

materialnopravno zmotnega razumevanja pristojnosti posameznih organov

stečajnega postopka v konkretnem postopku, za odločitev sodišča niti

ni relevantno. Izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP ne bi

bil podan že s tem, če je upravitelj stečajne mase v nasprotju z

določili ZPPSL/89 na stečajni senat naslovil predlog za navodila in

usmeritve v konkretnem postopku, če ni hkrati izkazano, da je

stečajni senat tovrstnemu predlogu sledil in na ta način sodeloval v

postopku, ki je v pristojnosti odločanja stečajnega sodnika.

Pritožnik v pritožbi takšno oceno izpodbija tudi s sklicevanjem na

časovni tek vlog, dohodnih štampiljk in listovnih številk v spisu, ki

kaže na kršitev Sodnega reda s strani stečajne sodnice in stečajnega

senata. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim očitkom, da je

postopanje sodišča prve stopnje, ko je vlogo upravitelja stečajne

mase imenovano kot "Izhodišča za tretje poplačilo iz stečajne mase" z

dne 23.11.2005, ki naj bi bila osebno vročena stečajni sodnici dne

24.11.2005, v spisu vložil šele z dnem 6.12.2005 (list.š.

15706-15711) neskladno z določbami Sodnega reda (214. in 215. člen).

Vendar takšna kršitev sama po sebi še ne pomeni, da je s tem podan

izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP. Vloga z dne

23.11.2005 je naslovljena na stečajno sodnico. Kot je bilo že

pojasnjeno pa tudi v primeru, da bi bila takšna vloga naslovljena na

stečajni senat v smislu navedbe v tretjem poročilu z dne 28.11.2005,

na katero se skicuje predlagatelj, sama po sebi še ne bi izkazovala

sodelovanja stečajnega senata v postopku.

S tem v zvezi pa je materialnopravno zmotno sklicevanje pritožnika,

da bi v takšnem primeru bilo potrebno smiselno upoštevati odločitev

Ustavnega sodišča glede tako imenovane "okuženosti senata". V tem

primeru namreč ne gre za seznanitev sodnikov z nedovoljenimi dokazi,

ki bi lahko posledično vplivali na neobjektivnost pri odločanju o

zadevi. Zgolj s tem, če bi bili člani senata seznanjeni s predlogom

upravitelja stečajne mase, ki je nasproten z določili ZPPSL/89 in na

ta način tudi seznanjeni s stanjem spisa v tej fazi postopka, ni

podan izločitveni razlog iz 6.točke 70. člena ZPP. Sicer pa člani

senata v izjavi, ki so jo podali v skladu s 4. odstavkom 73. člena

ZPP prejem takšne izjave stečajnega upravitelja izrecno zanikajo.

Pritožbeno sodišče se s tem v zvezi ne strinja s pritožbeno

ugotovitvijo, da naj bi bilo iz spisa nesporno izkazano, da je

upravitelj stečajne mase osnutek tretje razdelitve in "izhodišča", v

katerih pojasnjuje predpostavke osnutka, izročil stečajnemu senatu

mimo spisa, predvsem pa iz spisa ne izhaja, da je stečajni senat v

tej fazi aktivno sodeloval v odločanju. S tem v zvezi pritožnik

zatrjuje, da naj bi upraviteljeva izhodišča, na katerih naj bi

temeljil predloženi osnutek tretje razdelitve, ne temeljila na

nobenem od doslej izdanih navodil stečajnega sodnika. Pritožbeno

sodišče ne soglaša s pritožbenim sklepanjem, da je iz okoliščine, da

v spisu (do vložitve pritožbe) ni izkazanega osnutka tretje

razdelitve, mogoče sklepati samo v smeri, da je stečajni upravitelj

spremenil stališča zgolj v sodelovanju s stečajnim senatom. Ob

neizkazanih konkretnih navodilih oziroma stališčih, ki naj bi jih s

tem v zvezi zavzemal stečajni senat, namreč po mnenju pritožbenega

sodišča takšno sklepanje, ki ga ponuja pritožnik, ostaja zgolj na

nivoju špekulacije. To pa pomeni, da na tej podlagi ni mogoče

sklepati na obstoj izločitvenega razloga iz 5. točke 70. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je o predlogu pritožnika odločalo skladno s 4.

odstavkom 73. člena ZPP po pridobitvi izjave sodnikov, na katere se

nanaša predlog. Pritožnik v pritožbi ne očita morebitne kršitve

postopka sodišča prve stopnje v smislu, da bi moralo pred odločitvijo

opraviti tudi druge poizvedbe za presojo utemeljenosti predloga (1.

odstavek 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče v izpodbijani odločbi ni

ugotovilo bistvenih kršitev določb stečajnega postopka, na katere

mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z

12. členom ZPPSL/89). Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve

stopnje ne izhaja obstoj izključitvenega razloga iz 5. točke 70.

člena ZPP in ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ni podan

niti izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, je pritožbeno

sodišče odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365.

člena ZPP v zvezi z 12. členom ZPPSL/89).