Appeal dismissed; mere receipt of draft by bankruptcy court does not constitute disqualifying participation.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a request to disqualify a bankruptcy court panel. The appellant argued that the administrator's submission of a draft division plan to the panel constituted improper participation in the judge's decision-making process. The court held that merely receiving the draft without evidence of active guidance or instruction by the panel members does not satisfy the statutory requirements for disqualification under the relevant procedural law.
Legislator headnote
AI generated5. točka 70. člena ZPP; 6. točka 70. člena ZPP; mere receipt of a draft proposal by a bankruptcy court panel does not constitute disqualifying participation unless there is evidence of active influence or instruction by the panel members in the decision-making process.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Izključitveni razlog po 5. točki 70. člena namreč ni zožen zgolj na
sodelovanje pri sami izdaji odločbe nižjega sodišča, temveč je kot
"sodelovanje v postopku pred nižjim sodiščem" potrebno razumeti tako,
da zaobsega tudi situacije, ko je kot sodnik pri nižjestopnem sodišču
v postopku aktivno vplival na sprejemanje odločitve, čeprav pri sami
odločitvi ni sodeloval. Izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena
ZPP ne bi bil podan že s tem, če je upravitelj stečajne mase v
nasprotju z določili ZPPSL/89 na stečajni senat naslovil predlog za
navodila in usmeritve v konkretnem postopku, če ni hkrati izkazano,
da je stečajni senat tovrstnemu predlogu sledil in na ta način
sodeloval v postopku, ki je v pristojnosti odločanja stečajnega
sodnika.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo
upnika K. in h. b. d.d. Ljubljana v stečaju, ..., za izločitev
stečajnega senata.
Zoper sklep je navedeni upnik v pritožbenem roku vložil pritožbo iz
vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagal, da
izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev stečajnega
senata ugodi.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik je predlog za izločitev stečajnega senata utemeljeval na
navedbi upravitelja stečajne mase v 3. poročilu o poteku stečaja z
dne 28.11.2005 (list.št. 15597), da je izdelal osnutek predloga
tretje delitve, ki ga je poslal v predhodni pregled stečajnemu senatu
in da v kratkem pričakuje mnenja in predloge senata glede osnutka, na
podlagi katerih bo predlog vložil v spis. Iz te navedbe je
predlagatelj sklepal, da je stečajni senat mimo svojih pristojnosti
sodeloval v postopku sprejemanja odločitve glede osnutka predloga
tretje delitve, za katero je pristojen stečajni sodnik. Sodišče prve
stopnje je predlog predlagatelja zavrnilo z utemeljitvijo, da ni
izkazan izločitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP. Na podlagi
izjave članov stečajnega senata pa je sodišče prve stopnje sklepalo,
da ni podan niti razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, saj reakcija
stečajnega senata v smislu, da bi podajal mnenje v postopku odločanja
o osnutku predloga delitve, ki je v pristojnosti stečajnega sodnika,
ni izkazana.
V konkretnem primeru gre za vodenje stečajnega postopka, za katerega
se v skladu s 196. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93) uporabljajo določila do tedaj
veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.
SFRJ št. 84/89 - v nadaljevanju ZPPSL/89). V skladu z 12. členom
ZPPSL/89 se glede izločitve sodnika smiselno uporabljajo določbe 3.
poglavja Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS 26/99).
Kot pravilno navaja pritožnik, je zoper sklep o zavrnitvi zahteve za
izločitev v stečajnem postopku dovoljena posebna pritožba, skladno z
načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 18. in 19.6.1996.
Pritožnik je iste okoliščine (sodelovanje članov stečajnega senata v
postopku sprejemanja odločitve o predlogu osnutka tretje delitve)
uveljavljal kot izločitveni razlog po 5. in 6. točki 70. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče v tem delu sicer soglaša s pritožnikom v pritožbi,
da je materialnopravno zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje v
izpodbijanem sklepu, da bi bil zločitveni razlog iz 5. točke 70.
člena ZPP podan le v primeru, če bi pri odločanju o ugovoru zoper
sklep o poznejši razdelitvi kot član stečajnega senata nastopil
stečajni sodnik, ki je sklep izdal. Izključitveni razlog po 5. točki
70. člena namreč ni zožen zgolj na sodelovanje pri sami izdaji
odločbe nižjega sodišča, temveč je kot "sodelovanje v postopku pred
nižjim sodiščem" potrebno razumeti tako, da zaobsega tudi situacije,
ko je kot sodnik pri nižjestopnem sodišču v postopku aktivno vplival
na sprejemanje odločitve, čeprav pri sami odločitvi ni sodeloval. Ker
pa je sodišče prve stopnje to vprašanje obravnavalo v okviru
izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, dejanske ugotovitve
sodišča prve stopnje kljub navedenemu materialnopravno zmotnemu
izhodišču omogočajo preizkus izpodbijanega sklepa.
Ključno za odločitev utemeljenosti predloga predlagatelja je torej
vprašanje ali je izkazano, da je stečajni senat kakorkoli vplival na
postopek sprejemanja odločitve o osnutku predloga tretje delitve, ki
je v pristojnosti stečajnega sodnika skladno z 2. odstavkom 147.
člena ZPPSL/89. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi ugotovilo, da
takšna okoliščina ni izkazana. Sodišče prve stopnje je takšno oceno
podalo na podlagi izvedenega postopka v smislu 3. odstavka 73. člena
ZPP po pridobitvi izjave sodnikov, za katere je bila predlagana
izločitev. S takšno oceno se pritožbeno sodišče v celoti strinja.
Predlagatelj neposrednega dokaza o tem, da bi stečajni senat s svojim
aktivnim ravnanjem vplival na postopek odločanja o osnutku predloga
tretje delitve, ni izkazal. Navedba upravitelja stečajne mase v
tretjem poročilu z dne 28.11.2005, na katero se sklicuje
predlagatelj, predstavlja zgolj indic, ki naj bi nakazoval na to, da
je upravitelj stečajne mase osnutek predložil stečajnemu senatu in od
njega pričakoval ustrezne usmeritve. Ali je takšno ravnanje in
pričakovanje upravitelja stečajne mase posledica njegovega
materialnopravno zmotnega razumevanja pristojnosti posameznih organov
stečajnega postopka v konkretnem postopku, za odločitev sodišča niti
ni relevantno. Izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP ne bi
bil podan že s tem, če je upravitelj stečajne mase v nasprotju z
določili ZPPSL/89 na stečajni senat naslovil predlog za navodila in
usmeritve v konkretnem postopku, če ni hkrati izkazano, da je
stečajni senat tovrstnemu predlogu sledil in na ta način sodeloval v
postopku, ki je v pristojnosti odločanja stečajnega sodnika.
Pritožnik v pritožbi takšno oceno izpodbija tudi s sklicevanjem na
časovni tek vlog, dohodnih štampiljk in listovnih številk v spisu, ki
kaže na kršitev Sodnega reda s strani stečajne sodnice in stečajnega
senata. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim očitkom, da je
postopanje sodišča prve stopnje, ko je vlogo upravitelja stečajne
mase imenovano kot "Izhodišča za tretje poplačilo iz stečajne mase" z
dne 23.11.2005, ki naj bi bila osebno vročena stečajni sodnici dne
24.11.2005, v spisu vložil šele z dnem 6.12.2005 (list.š.
15706-15711) neskladno z določbami Sodnega reda (214. in 215. člen).
Vendar takšna kršitev sama po sebi še ne pomeni, da je s tem podan
izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP. Vloga z dne
23.11.2005 je naslovljena na stečajno sodnico. Kot je bilo že
pojasnjeno pa tudi v primeru, da bi bila takšna vloga naslovljena na
stečajni senat v smislu navedbe v tretjem poročilu z dne 28.11.2005,
na katero se skicuje predlagatelj, sama po sebi še ne bi izkazovala
sodelovanja stečajnega senata v postopku.
S tem v zvezi pa je materialnopravno zmotno sklicevanje pritožnika,
da bi v takšnem primeru bilo potrebno smiselno upoštevati odločitev
Ustavnega sodišča glede tako imenovane "okuženosti senata". V tem
primeru namreč ne gre za seznanitev sodnikov z nedovoljenimi dokazi,
ki bi lahko posledično vplivali na neobjektivnost pri odločanju o
zadevi. Zgolj s tem, če bi bili člani senata seznanjeni s predlogom
upravitelja stečajne mase, ki je nasproten z določili ZPPSL/89 in na
ta način tudi seznanjeni s stanjem spisa v tej fazi postopka, ni
podan izločitveni razlog iz 6.točke 70. člena ZPP. Sicer pa člani
senata v izjavi, ki so jo podali v skladu s 4. odstavkom 73. člena
ZPP prejem takšne izjave stečajnega upravitelja izrecno zanikajo.
Pritožbeno sodišče se s tem v zvezi ne strinja s pritožbeno
ugotovitvijo, da naj bi bilo iz spisa nesporno izkazano, da je
upravitelj stečajne mase osnutek tretje razdelitve in "izhodišča", v
katerih pojasnjuje predpostavke osnutka, izročil stečajnemu senatu
mimo spisa, predvsem pa iz spisa ne izhaja, da je stečajni senat v
tej fazi aktivno sodeloval v odločanju. S tem v zvezi pritožnik
zatrjuje, da naj bi upraviteljeva izhodišča, na katerih naj bi
temeljil predloženi osnutek tretje razdelitve, ne temeljila na
nobenem od doslej izdanih navodil stečajnega sodnika. Pritožbeno
sodišče ne soglaša s pritožbenim sklepanjem, da je iz okoliščine, da
v spisu (do vložitve pritožbe) ni izkazanega osnutka tretje
razdelitve, mogoče sklepati samo v smeri, da je stečajni upravitelj
spremenil stališča zgolj v sodelovanju s stečajnim senatom. Ob
neizkazanih konkretnih navodilih oziroma stališčih, ki naj bi jih s
tem v zvezi zavzemal stečajni senat, namreč po mnenju pritožbenega
sodišča takšno sklepanje, ki ga ponuja pritožnik, ostaja zgolj na
nivoju špekulacije. To pa pomeni, da na tej podlagi ni mogoče
sklepati na obstoj izločitvenega razloga iz 5. točke 70. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je o predlogu pritožnika odločalo skladno s 4.
odstavkom 73. člena ZPP po pridobitvi izjave sodnikov, na katere se
nanaša predlog. Pritožnik v pritožbi ne očita morebitne kršitve
postopka sodišča prve stopnje v smislu, da bi moralo pred odločitvijo
opraviti tudi druge poizvedbe za presojo utemeljenosti predloga (1.
odstavek 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče v izpodbijani odločbi ni
ugotovilo bistvenih kršitev določb stečajnega postopka, na katere
mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z
12. členom ZPPSL/89). Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve
stopnje ne izhaja obstoj izključitvenega razloga iz 5. točke 70.
člena ZPP in ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ni podan
niti izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, je pritožbeno
sodišče odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365.
člena ZPP v zvezi z 12. členom ZPPSL/89).