Appeal dismissed; insurance company's explanatory letter is not a default notice under ZOR Art. 913(3).

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Dopis zavarovalnice, v katerem je le ta zavarovancu ponovno

posredovala račun za plačilo premije je s pojasnilom, zakaj je bil

račun utemeljeno izdan, ne predstavlja obvstila o zapadlosti v smislu

3. odst. 913. člena ZOR.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep

o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. ...z dne ..., s

katerim je bilo toženi stranki naloženo v plačilo znesek 2.907.410,00

SIT z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od 14.12.2001 in

izvršilnimi stroški v znesku 31.074,00 SIT. Toženi stranki je

naložilo tudi, da mora povrniti tožeči stranki tudi nadaljnje pravdne

stroške.

Proti sodbi je tožena stranka vložila pritožbo zaradi zmotne in

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega

prava ter predlagala spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev

tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev

zadeve v ponovno sojenje.

Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da sta pravdni

stranki imeli sklenjene tri zavarovalne pogodbe. Vse so bile

sklenjene za več let in sicer za obdobje od 1.1.1995 do 1.1.2005 in

sicer po zavarovalnih policah št. .... za požarno zavarovanje,

(priloga A 4), štev. .... za strojelomno zavarovanje (priloga A 5) in

št. ... zavarovanje splošne odgovornosti (priloga A 6).

Zavarovalna polica mora vsebovati tudi določilo o zavarovalni premiji

(1. odstavek 902. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v

nadaljevanju ZOR), ki je veljal v času, ko sta pravdni stranki

sklenili zavarovalne pogodbe. V konkretnem primeru sta pravdni

stranki v vseh treh zgoraj citiranih zavarovalnih policah glede

zavarovalne premije zapisali, da se premija obračuna vsako leto s

posebnim obračunom. S takim določilom v zavarovalnih policah

(zavarovalnih pogodbah) sta se pogodbeni stranki dogovorili, da se bo

vsakokratna letna premija določala posebej vsako leto in sicer z

obračunom. Ker se mora premija določiti sporazumno, je glede na

takšno pogodbeno določbo, zapisano v zavarovalnih policah,

predstavljal obračun zavarovalne premije, ki je bil po ugotovitvah

sodišča prve stopnje izdelan dne 11.6.1999 (priloga A 8-10) in

katerega je tožena stranka po ugotovitvah sodišča prve stopnje

podpisala, sporazumno določitev premije za leto 1999. Obračun

premije, ki je bil izdelan dne 11.6.1999 torej ni predstavljal

poračuna premije v smislu 3. odstavka 5. člena Splošnih pogojev DV-95

(priloga A 11), kot to v pritožbi zmotno trdi tožena stranka. Sodišče

prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je tožena stranka s

podpisom obračuna z dne 11.6.1999 potrdila, da je njena obveznost iz

naslova premije po zgoraj citiranih zavarovalnih policah za leto 1999

takšna, kot je navedena v obračunu. Tožeča stranka je torej imela za

leto 1999 pravico od tožene stranke terjati iz naslova premije

toliko, kot je bilo določeno z obračunom (sporazumno določitvijo)

premije z dne 11.6.1999. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani

sodbi ugotovilo, da vtoževani račun štev. 9903008937 z dne 20.10.1999

(priloga A 2) predstavlja le razliko med premijo, določeno za leto

1999 z obračunom premije z dne 11.6.1999 in premijo zaračunano z

računom dne 26.5.1999 (priloga B 5) in je zato utemeljeno ugodilo

zahtevku za plačilo preostalega dela premije za leto 1999, kar pa je

bilo zaračunano prav s tem računom.

Glede na povedano so vse pritožbene trditve o tem, da je tožeča

stranka s prej navedenim računom opravila poračun v smislu 3.

odstavka 5. člena Splošnih pogojev DV-95, in o tem, kdaj se sme glede

na določbe prej navedenih splošnih pogojev opraviti poračun premije,

neutemeljene, saj, kot je bilo že povedano, tožeča stranka s spornim

računom ni opravila poračuna s smislu prej navedenega določila

splošnih pogojev, pač pa je obračun z dne 11.6.1999 predstavljal

sporazumno določitev premije za leto 1999, tako kot je bilo to

predvideno v zavarovalih policah in ne poračuna zaradi novo

nabavljenih strojev oziroma opreme. Zato je tudi očitek, da so

obresti po vtoževanem računu napačno zahtevane, neutemeljen. V

pritožbi zatrjevano dejstvo, da dvome v utemeljenost terjatve po prej

navedenem računu predstavlja tudi dejstvo, da so bili izračuni (s tem

očitno misli na obračun z dne 11.6.1999) pripravljeni le dan po tem,

ko je tožeča stranka izstavila toženi stranki prvi račun za premijo.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni res, da je bil obračun premije

izdelan dan po izstavitvi prvega računa. Prvi račun je bil po

ugotovitvah sodišča prve stopnje izdan dne 26.5.1999, obračun premije

pa je bil izdelan dne 11.6.1999, kar ni en dan po izstavitvi računa.

Pa tudi, če bi stranki postopali tako, da bi obračun premije

(določitev premije) za leto 1999 napravili en dan po izstavitvi

prvega računa, to ne bi imelo nobenega vpliva na odločitev, saj je

odločilno dejstvo, da je tožena stranka podpisala obračun premije, s

čimer je bila premija za leto 1999 po spornih policah sporazumno

določena.

Odločitev sodišča prve stopnje glede utemeljenosti zahtevka po računu

9903008937, ki se nanaša na premijo za leto 1999 je tako pravilna in

pritožba neutemeljena.

Glede računa štev. 61410632 z dne 21.12.1999 (priloga A 3) pa tožena

stranka sodišču prve stopnje v pritožbi očita, da je napačno

interpretiralo določilo 3. odstavka 913. člena ZOR in trdi, da ima

dopis tožeče stranke z dne 29.10.1999 (priloga B 7) naravo obvestila

iz 3. odstavka 913. člena ZOR. Sodišče druge stopnje se strinja z

razlogi sodišča prve stopnje, ki jih je le-to navedlo v zvezi z

utemeljenostjo zahtevka po prej navedenem računu, ki se nanaša na

premijo za leto 2000. Sodišče druge stopnje se strinja z ugotovitvami

in zaključki sodišča prve stopnje, da korenspodenca med pravdnima

strankama ne kaže na to, da bi prišlo do prenehanja pogodbe na

podlagi 3. odstavka 913. člena ZOR in da dopis tožeče stranke z dne

29.10.1999 ne predstavlja obvestila v smislu 3. odstavka 913. člena

ZOR. S tem dopisom je tožeča stranka toženi stranki ponovno poslala

račun št. 9903608937 (priloga A 2), ki ga je tožena stranka predhodno

zavrnila in ji pojasnila razloge za utemeljenost tega računa. Dopis

tožeče stranke z dne 29.10.1999 zato po svoji vsebini predstavlja

poziv tožeče stranke toženi stranki na izpolnitev pogodbe in ne

obvestila o zapadlosti premije v smislu 3. odstavka 913. člena ZOR.

Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da do prenehanja

pogodbe po 3. odst. 913. čl. ZOR ni prišlo. Tožena stranka zato v

pritožbi neutemeljeno trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno

interpretiralo pomen dopisa tožeče stranke z dne 29.10.1999. Ker

dopis tožeče stranke z dne 29.10.1999 že po vsebini ne predstavlja

obvestila zavarovalnice v smislu 3. ost. 913. člena ZOR, se pokaže,

da niti ni odločilno, ali bi ta dopis moral biti toženi stranki

poslan priporočeno. Sodišče druge stopnje tako nima pomislekov v to,

da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje glede obveznosti

plačila premije tudi po drugem vtoževanem računu.

Sodišče druge stonje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo

na podlagi 353. člena ZPP potrdilo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 154. člena

ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP.