Appeal allowed; injunction against advertising on bus stops rejected as exceeding patent scope.

1. Pritožbi z dne 27.7.2005 se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni

tako, da se glasi:

"Ugovoru se ugodi, sklep o začasni odredbi se v odločitvi o glavni

stvari spremeni tako, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe,

s katerim je upnik uveljavljal prepoved oglaševanja na oglasnih

klopeh na centralni plaži P., kot tudi kjerkoli drugje v Republiki

Sloveniji.

V določitvi o stroških postopka se sklep o začasni odredbi (3. tč.

tega sklepa) spremeni tako, da se zavrne zahteva upnika za povrnitev

stroškov postopka.

Zahteva upnika za povrnitev nadaljnjih stroškov postopka se zavrne."

2. Pritožba dolžnika z dne 11.8.2005 se zavrže.

3. Upnik mora dolžniku povrniti 93.580,00 SIT za stroške postopka v

roku 8 dni, po poteku tega roka pa od tega zneska za primer, če ne bi

bil plačan, še zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zakonom.

[JEDRO]

Sodišče sme ugoditi le takšnemu prepovednemu zahtevku, ki se (1)

nanaša na očitano kršitev in (2) ne presega okvira pravice, ki

opredeljuje monopolni položaj imetnika pravice v razmerju do tretjih.

Sicer se ne prepoveduje kršitev, ki je sankcionurana v (a) točki 1.

odst. 121. čl. in (a) tč. 2. odst. 123. čl. ZIL-1.

Ker je obseg patentnega varstva določen z vsebino patentnih zahtevkov

(2. odst. 18. čl. ZIL-1), je položaj upnika opredeljen z zahtevki iz

spornih patentov. Ti pa opredeljujejo klopi z določenimi tehničinimi

značilnostmi, to je določena tipa oglasnih klopi.

Sporna patenta se nanašata tako, upoštevaje razloženo, na določen tip

oglasnih klopi, ne pa na dejavnost oglaševanja na oglasnih klopeh.

Obravnavani predlog za začasno odredbo zato po presoji pritožbenega

sodišča ne služi obrambi položaja, ki ga upniku dajeta sporna

patenta, ker presega okvir spornih patentov, ki ob pogoju iz (a) in

(b) tč. 1. odst. 93. čl. ZIL-1 opredeljujeta monopolni položaj upnika

v razmerju do tretjih.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor

dolžnika proti sklepu o začasni odredbi.

Proti sklepu sodišča prve stopnje je vložil upnik dne 27.7.2005

pritožbo, dne 11.8.2005 pa še dopolnitev pritožbe. V pritožbi

uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega

postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj

izpodbijani sklep spremeni, ali pa naj ga razveljavi in zadevo vrne v

nov postopek sodišču prve stopnje.

Pritožba z dne 27.7.2005 je utemeljena.

Trditve predloga za izdajo začasne odredbe govorijo v prid

kvalifikaciji uveljavljanega sodnega varstva po ZIL-1. ZIL-1 je kot

podlago v predlogu navedel tudi upnik. Pritožbeno sodišče se je zato

omejilo na presojo predpostavk za prepovedne zahtevke in začasne

odredbe po ZIL-1.

Prepovedni zahtevek (ne glede pri tem ali gre za tožbo ali za predlog

za izdajo začasne odredbe) se lahko po (a) tč. 1. odst. 121. čl. in

(a) tč. 2. odst. 123. čl. ZIL-1 nanaša (zgolj) na očitano kršitev.

Kršitev je namreč tisto novo pravno dejstvo, ki imetniku pravice

industrijske lastnine daje novo pravno možnost, to je zahtevke v prid

varovanja svoje izključne pravice - med drugim tudi prepovedni

zahtevek. Prepovedni zahtevki služijo namreč uveljavitvi izključnih

pravic. To pa na drugi strani pomeni, da je kršitev po ZIL-1 le tisto

dejanje, ki posega v pravno zavarovani položaj imetnika izključne

pravice industrijske lastnine. Povedano drugače: sodišče sme ugoditi

le takšnemu prepovednemu zahtevku, ki se (1) nanaša na očitano

kršitev in (2) ne presega okvira pravice, ki opredeljuje monopolni

položaj imetnika pravice v razmerju do tretjih. Sicer se ne

prepoveduje kršitev, ki je sankcionurana v (a) točki 1. odst. 121.

čl. in (a) tč. 2. odst. 123. čl. ZIL-1.

Upoštevaje pravkar razloženo materialnopravno izhodišče, se v

obravnavanem primeru izkaže, da prepoved, ki jo je izreklo sodišče

prve stopnje, skladno predlogu za izdajo začasne odredbe, presega

pravno varovani položaj upnika, ki mu ga dajeta in obenem

opredeljujeta sporna patenta. Upnik namreč ni niti trdil, da ima

patentirano "oglaševanje na oglasnih klopeh." Trdil pa je, da je

pridobil patenta za oglasne klopi. In ker je obseg patentnega varstva

določen z vsebino patentnih zahtevkov (2. odst. 18. čl. ZIL-1), je

položaj upnika opredeljen z zahtevki iz spornih patentov. Ti pa

opredeljujejo klopi z določenimi tehničinimi značilnostmi, to je

določena tipa oglasnih klopi. Imetniku patenta bi šla ob izpolnitvi

pogoja iz (a) in (b) tč. 1. odst. 93. čl. ZIL-1 izključna pravica do

gospodarskega izkoriščanja patentiranih oglasnih klopi (prim. (a) tč.

1. odst. 18. čl. ZIL-1 in 2. odst. 122. čl. ZIL-1). Dejanje, ki bi

lahko pomenilo kršitev te pravice, pa bi tudi moralo soditi v okvir

gospodarskega izkoriščanja patentiranih (in ne katerihkoli) oglasnih

klopi. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da se sicer ne spušča v

presojo o načelnem vprašanju razmerja med 2. odst. 122. čl. ZIL-1 in

(a) tč. 2. odst. 123. čl. ZIL-1.

Sporna patenta se nanašata tako, upoštevaje razloženo, na določen tip

oglasnih klopi, ne pa na dejavnost oglaševanja na oglasnih klopeh.

Dodati velja, da je dejavnost oglaševanja kot postopek človekove

duhovne dejavnosti po 1. odst. 11. čl. ZIL-1 tudi izvzeta iz

patentnega varstva (prim. s tem v zvezi sodbo VSS III Ips 74/2004 z

dne 26.4.2005 v zvezi s sodbo VSL I Cpg 871/2003 z dne 8.1.2004).

Obravnavani predlog za začasno odredbo zato po presoji pritožbenega

sodišča ne služi obrambi položaja, ki ga upniku dajeta sporna

patenta, ker presega okvir spornih patentov, ki ob pogoju iz (a) in

(b) tč. 1. odst. 93. čl. ZIL-1 opredeljujeta monopolni položaj upnika

v razmerju do tretjih. Po prepričanju pritožbenega sodišča

obravnavani predlog za začasno odredbo tako ni namenjen uveljavitvi

spornih patentov, na kar smiselno pravilno opozarja pritožba. In ker

sodišče sodi v mejah zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP v zvezi s 15. in

239. čl. ZIZ), obravnavani predlog za izdajo začasne odredbe ne more

biti utemeljen. Podan je pritožbeni razlog zmotne uporabe

materialnega prava (341. čl. ZPP v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ).

Sodišče prve stopnje namreč ni pravilno uporabilo določb ZIZ-1, ki

opredeljujejo vsebino prepovednih zahtevkov. Pritožbeno sodišče je

zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (4. tč. 358. čl. ZPP

v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ).

Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ne sprejema argumentacije, ki

jo je v prid zavrnitvi ugovora dolžnika v tej smeri podalo sodišče

prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče namreč v ZIL-1

ne najde opore za ugoditev prepovednemu zahtevku, ki presega okvir

monopolnega položaja imetnika patenta, opredeljenega s podeljenimi

patenti. Zato ob uveljavljanem predlogu za izdajo začasne odredbe ne

more biti pomemben očitek kršitve dokumenta o zaupnosti podatkov in

nedopustne uporabe pridobljenih podatkov. Teh razlogov izpodbijanega

sklepa pritožbeno sodišče že zato ni presojalo.

Pritožbeno sodišče doslej razloženemu še dodaja, da prav tako ne

sprejema argumentacije sodišča prve stopnje v sklepu o začasni

odredbi, da bi v obravnavanem primeru lahko bila pravno pomembna

materialna škoda, ki jo trpi družba H. P. m. in o. d.o.o., ki ni

upnik (prim. (b) tč. 1. odst. 123. čl. ZIL-1). Upnik sam je trdil, da

se z oglaševanjem na oglasnih klopeh ukvarja ta gospodarska družba

(III. tč. predloga za izdajo začasne odredbe). Da upnik s spornima

patentoma ni pridobil izključne pravice do tovrstnega oglaševanja, je

bilo že obrazloženo. Zato ne more biti pravno pomembna niti

zatrjevana škoda v izgubi "zaupanja uporabnikov do izključne

upravičenosti take vrste oglaševanja zgolj upniku kot imetniku

pravice do obeh navedenih patentov" (trditve pod V. tč. predloga za

izdajo začasne odredbe).

Na druge pritožbene trditve pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker

glede na obrazloženo niso bile odločilnega pomena (1. odst. 360. čl.

ZPP v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ).

Sprememba izpodbijanega sklepa je narekovala spremembo odločitve o

stroških postopka (2. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. in 239. čl.

ZIZ). Ker je upnik v postopku propadel, mora dolžniku povrniti

stroške postopka. O zahtevanih obrestih je pritožbeno sodišče

odločilo, kot je razvidno iz 3. tč. izreka sklepa. Zamuda s plačilom

stroškov postopka, ki jih je v plačilo naložilo pritožbeno sodišče,

ne more nastopiti pred iztekom paricijskega roka, ki ga je odredilo

isto sodišče (prim. 3. odst. 313. čl. ZPP in 1. odst. 299. čl. OZ).

Pritožbeno sodišče je dolžniku priznalo stroške v zvezi z ugovorom

(220 odvetniških tč. X 110,00 SIT X 1,20 = 29.040,00 SIT + 3.800,00

SIT za takso = 32.840,00 SIT), narokom za obravnavo ugovora (100

odvetniških tč. X 110,00 SIT X 1,20 = 13.200,00 SIT) in pritožbo (270

odvetniških tč. X 110,00 SIT X 1,20 = 35.640,00 SIT + 500,00 SIT za

fotokopije + 11.400,00 IT za takso = 47.540,00 SIT), skupaj 93.580,00

SIT.

Pritožba z dne 11.8.2005 je prepozna.

Dopolnitev pritožbe dolžnika pomeni navajanje novih pritožbenih

razlogov, katerih vsebinska obravnava je odvisna (med drugim) od

pravočasnosti. Pritožbeni rok je v obravnavenm primeru iztekel

27.7.2005 (3. odst. 9. čl. ZIZ v zvezi s 239. čl. ZIZ). Zato

dopolnitve pritožbe, vložene po 27.7.2005, pritožbeno sodišče ni

moglo upoštevati. O dopolnitvi pritožbe je zato odločilo, kot je

razvidno iz 2. tč. izreka sklepa (352. čl. ZPPv zvezi s 15. in 239.

čl. ZIZ).