Appeal allowed; branch lacks standing as non-legal entity; case remitted for corrected plaintiff designation.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Glede na 2. odstavek 31. člena Zakona o gospodarskih družbah,

podružnice niso pravne osebe, čeprav smejo opravljati vse posle, ki

jih sicer lahko opravlja družba. Po 1. odstavku 76. člena ZPP je

lahko pravdna stranka med drugim le pravna oseba. Podružnica, ki ni

pravdna oseba, tako ni sposobna biti stranka. Sodišče mora med

postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki

nastopa kot stranka lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben.

Navedeno pomanjkljivost je možno odpraviti, zaradi česar je potrebno

stranko pozvati na popravo tožbe. Šele, če stranka vloge ne popravi

se takšna tožba zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče naložilo toženi stranki, da

plača tožeči stranki 8.055.673,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od 10.2.2002 do plačila ter ji povrne pravdne stroške v znesku

176.514,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.10.2003 do

plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov.

Predvsem opozarja na napačno označbo tožeče stranke, ki ni pravna

oseba. Že iz tega razloga bi moralo prvostopno sodišče tožbeni

zahtevek zavreči. Podrejeno se pritožuje tudi zoper temelj in zoper

višino.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je tožeča stranka v tožbi in v

vseh vlogah označila: Zavod za z.z. Slovenije, Območna enota

Celje. Tudi žig na tožbi in na kasnejših vlogah opredeljuje tožečo

stranko kot Območno enoto Celje. Obe predloženi pooblastili za M. K.

in I. S. sta izdani s strani direktorice Območne enote Celje, M.

S.. Tako ne more biti nobenega dvoma, da je v tej zadevi nastopala

kot tožeča stranka Območna enota Celje, ..., ne pa Zavod za

z. z. Slovenije iz Ljubljane.

V skladu s 1. odstavkom 31. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD)

ima družba lahko podružnice, ki so krajevno ločene od sedeža družbe.

Podružnice se vpišejo v register. Vendar pa je iz 2. odstavka 31.

člena ZGD izrecno razvidno, da podružnice niso pravne osebe, čeprav

smejo opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. Po 1.

odstavku 76. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pravdna stranka

lahko vsaka fizična ali pravna oseba, v 2. odstavku tega člena je

omogočeno s posebnimi predpisi širši krog, kdo poleg fizičnih in

pravnih oseb je lahko pravdna stranka. V 3. odstavku pa je predvidena

tudi izjema, s pravnim učinkom v določeni pravdi, da se dovoli

stranki, ki nima sposobnosti biti stranka po 1. in 2. odstavku tega

člena, pridobitev sposobnosti biti stranka.

Kot je zgoraj že navedeno glede na določilo 2. odstavka 31. člena

ZGD, Območna enota Celje, ni pravna oseba. To je le matična ustanova

Zavod za z.z. Slovenije iz Ljubljane. Ker torej tako označena tožeča

stranka ni pravna oseba, ji zakon ne dovoljuje, da bi nastopala kot

pravdna stranka, saj te sposobnosti nima. Podana je bistvena kršitev

iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Postopka se je udeleževala

tožeča stranka, ki ne more biti pravdna stranka. Že iz tega razloga

je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugoditi,

izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo v skladu s 3. odstavkom 354.

člena ZPP vrniti prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. V skladu s

1. odstavkom 81. člena ZPP namreč sodišče v takšnem primeru, če

ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka ne more biti pravdna

stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče

stranke, da tožbo v tem delu popravi. Pritožbeno sodišče namreč

ocenjuje v skladu z veljavno sodno prakso, da se ta napaka da

odpraviti. Le v primeru, če je tožeča stranka v roku, ki ga bo

določilo prvostopno sodišče ne bo odpravila, jo bodo zadele posledice

te pomanjkljivosti, ki pomenijo zavrženje tožbe (glej 5. odstavek 81.

člena ZPP).

V zvezi z ostalimi pritožbenimi navedbami tožene stranke v pritožbi,

ki se nanašajo na sam temelj in višino, pa pritožbeno sodišče

ocenjuje, da niso utemeljene. Pritožbeno sodišče se namreč v celoti

strinja z obrazložitvijo izpodbijane sodbe, da je šlo za hudo

malomarnost na strani zavarovanca tožene stranke, glede same višine

zahtevka pa opozarja, da je tožena stranka tekom prvostopnega

postopka višini ugovarjala zgolj pavšalno. Zato je z novimi navedbami

prekludirana že po 1. odstavku 286. člena ZPP.

Zaradi razveljavitve se odločitev o stroških pritožbenega postopka

pridrži za končno odločbo v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP.