Appeal court rejects correction request as it alters substantive judgment nature beyond statutory limits.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se predlog

tožeče stranke za popravo odločbe zavrne.

Tožeča stranka je dolžna prvotoženi stranki v 15. dneh od vročitve

tega sklepa povrniti 26.228,00 SIT pritožbenih stroškov, v primeru

neplačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do

plačila.

[JEDRO]

Vprašanje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je

postopek zoper prvotoženo stranko ustavilo, je mogoče preizkušati le

v okviru pritožbenega postopka. S predlagano popravo bi se namreč v

celoti spremenila narava odločitve sodišča prve stopnje v odločbi z

dne..., česar ni mogoče doseči v postopku poprave sodbe. Zakon o

pravdnem postopku kot rečeno kot primer pisnih pomot izrecno omenja

popravo napake v imenih, kar je potrebno razumeti kot primere, ko gre

za netočno oziroma nenatančno opredelitev imena strank, kar bi lahko

vzbujalo dvom o tem, na koga se odločitev sodišča nanaša. O tovrstni

pomanjkljivosti pa ni mogoče govoriti v primeru, ko je iz odločitve

sodišča prve stopnje v 1. točki odločbe z dne... jasno razvidno, da

se nanaša na prvotoženo stranko, zato predstavlja odločitev sodišča

prve stopnje v izpodbijanem sklepu spremembo odločbe, ki nima podlage

v 1. odstavku 328. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu

tožeče stranke in sklenilo, da se izrek odločbe istega sodišča opr.

št. ... (gre za očitno pisno pomoto, saj je pravilna oznaka opr. št.

zadeve ...) z dne .... popravi tako, da se v 1. točki izreka pravilno

glasi:

"1. zaradi umika tožbe zoper drugotoženo stranko se postopek zoper

drugotoženo stranko ustavi".

Zoper sklep je pravočasno vložila pritožbo prvotožena stranka in

pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako,

da predlog tožeče stranke za izdajo popravnega sklepa zavrne, tožeči

stranki pa naloži v plačilo pritožbenih stroškov prvotožene stranke z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe dalje.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s 1. odstavkom 328. člena ZPP lahko predsednik senata

kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne

in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost

prepisa sodbe z izvirnikom, o čemer izda ustrezen popravni sklep (2.

odstavek 328. člena ZPP). S popravnim sklepom pa ni mogoče

spreminjati narave same odločitve v sodbi razen, v kolikor gre za

odpravo neskladja med izvirnikom in prepisom sodbe. Tudi v tem

primeru ni mogoče posegati s popravnim sklepom v izvirnik sodbe,

torej v naravo in pravilnost odločitve sodišča v sodbi. Položaj

stranke, ki ji je bil vročen prepis sodbe, ki ni skladen z

izvirnikom, pa je varovan s tem, da ji glede popravljenega dela sodbe

na novo teče rok za pravno sredstvo (3. odstavek 328. člena ZPP).

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom in sodbo z dne

... odločilo tako, da je v 1. točki izreka, ki po naravi odločbe

predstavlja sklep, odločilo, da se zaradi umika tožbe zoper

prvotoženo stranko postopek zoper njo ustavi, v 2. točki izreka, ki

predstavlja sodbo, pa je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo

plačilo glavnice 1.790.938,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Predlog tožeče stranke za popravo sklepa in sodbe izhaja iz

predpostavke, da je v posledici pisne pomote prišlo do zamenjave

tožene stranke v sodbi. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi

navedbami, da v tem primeru ni mogoče govoriti o pomoti v izpodbijani

sodbi, ki bi bila odpravljiva v smislu 328. člena ZPP. Vprašanje

pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je postopek

zoper prvotoženo stranko ustavilo, je mogoče preizkušati le v okviru

pritožbenega postopka. S predlagano popravo bi se namreč v celoti

spremenila narava odločitve sodišča prve stopnje v odločbi z dne

...., česar ni mogoče doseči v postopku poprave sodbe. Zakon o

pravdnem postopku kot rečeno kot primer pisnih pomot izrecno omenja

popravo napake v imenih, kar je potrebno razumeti kot primere, ko gre

za netočno oziroma nenatančno opredelitev imena strank, kar bi lahko

vzbujalo dvom o tem, na koga se odločitev sodišča nanaša. O tovrstni

pomanjkljivosti pa ni mogoče govoriti v primeru, ko je iz odločitve

sodišča prve stopnje v 1. točki odločbe z dne ....jasno razvidno, da

se nanaša na prvotoženo stranko, zato predstavlja odločitev sodišča

prve stopnje v izpodbijanem sklepu spremembo odločbe, ki nima podlage

v 1. odstavku 328. člena ZPP.

Navedeni razlogi torej kažejo na to, da je sodišče prve stopnje pri

odločitvi v izpodbijanem sklepu nepravilno uporabilo materialno

pravo, v posledici česar je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in

izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog tožeče stranke za

popravo sklepa in sodbe z dne .... kot neutemeljen zavrnilo (3. točka

365. člena ZPP). V zvezi z nadaljnjim postopanjem sodišča prve

stopnje pa pritožbeno sodišče opozarja, da iz spisovnih podatkov ni

razvidno, da bi bil odpravek sklepa in sodbe z dne .... vročen tudi

drugotoženi stranki. V kolikor ji dejansko odločba ni bila vročena,

bo sodišče prve stopnje moralo to opraviti skladno s 1. odst. 142.

čl. ZPP.

Ker je prvotožena stranka uspela s pritožbo, je upravičena do

povrnitve nastalih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 154.

člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP). Kot potrebne pritožbene

stroške je pritožbeno sodišče prvotoženi stranki priznalo stroške za

odvetniške storitve za sestavo pritožbe (2. točka tarifne št. 21

Odvetniške tarife) v višini 200 točk in materialne stroške po 3.

odstavku 13. člena Odvetniške tarife - 4 točke, vse skupaj povečano

za 20 % DDV. V primeru neplačila odmerjenih stroškov je prvotožena

stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti od odmerjenih

stroškov od izteka paricijskega roka dalje.