Appeal allowed: Road company liable for tree fall in safety zone despite private land ownership.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Odgovornosti cestnega podjetja za prometno nezgodo zaradi na cestišče

padlega drevesa ni mogoče izključiti le zato, ker je drevo prej stalo

na zemljišču v privatni lasti, čeprav na območju varovalnega pasu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov

zahtevek na plačilo odškodnine za posledice poškodb, ki jih je dobil

v prometni nesreči 3.1.1999. Ocenilo je namreč, da toženi stranki ni

mogoče pripisati nikakršne krivde za to, da je na cesto padlo drevo,

ki je stalo ob cestišču na zasebnem zemljišču.

Tožnik se proti taki odločitvi pritožuje iz vseh dovoljenih razlogov

in predlaga, da se sodba razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

Opozarja na določila Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih

cestah. V okviru rednega vzdrževanja mora biti na njih zagotovljen

varen promet (2. člen). Vzdrževati pa je po 21. členu treba tudi

cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Že

22.1.2004 je tožnik predlagal izvedenca gozdarske stroke, da bi

ugotovil, ali je bilo konkretno drevo v takšni kondiciji, da bi ga

bilo zaradi varnosti prometa treba odstraniti. Delavci cestnega

podjetja bi morali biti toliko usposobljeni, da bi ugotovili že

laikom vidna znamenja bolezni, zaradi katere so drevesa odmrla in se

zato lahko vsak čas zrušijo. Drevo, ki je padlo na cesto, je bilo

bolno dlje časa, kar bi lahko pojasnil tudi predlagani izvedenec.

Tožena stranka ni storila vsega, kar bi v skladu z zakonskimi

določili morala in ni pravočasno poskrbela, da bi se že dalj časa

suho in obolelo drevo odstranilo. Zakon zahteva vzdrževanje tudi

cesti bližnjih dreves, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej.

Sodišče je tudi nekritično verjelo delavcu tožene stranke B. B., da

so pregledniki usposobljeni le za vizualno oceno nevarnosti dreves in

niso zakonsko upravičeni do večjih posegov v lastninsko pravico.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o javnih cestah (ZJC - Ur.l. RS, št. 29/97) v 2. odstavku 40.

člena določa, da se morajo državne ceste redno vzdrževati tako, da

omogočajo varno odvijanje prometa. Vzdrževanje javnih cest kot

obvezna gospodarska javna služba pa po 1. alinei 2. odstavka 8. člena

ZJC obsega poleg vzdrževalnih del tudi nadzor nad stanjem cest in

njihovega varovalnega pasu. Glede na prvostopenjsko ugotovitev, da je

drevo, ki je v konkretnem primeru padlo na cesto, nedvomno stalo

izven cestnega sveta, a znotraj varovalnega pasu, bi tako tožena

stranka kot izvajalec vzdrževalnih del že na podlagi navedenega

zakonskega določila bil dolžan v okviru nadzora ugotoviti obstoj

nevarnega drevesa in ukrepati tako, da bi dosegel njegovo pravočasno

odstranitev. Tako ravnanje pa tožencu nalaga tudi 21. člen Pravilnika

o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah (Ur.l. RS, št. 62/98), po

katerem je treba vzdrževati tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko

ogrožajo cesto in promet na njej. Omejitev takega vzdrževanja

vegetacije le na dvometrski pas cestnega sveta (14. člen ZJC), gotovo

ni v skladu z namenom uvodoma navedenih predpisov - 40. in 8. člena

ZJC. Ni pa tudi tako gledanje v nasprotju s pravili stroke (2.

odstavek 21. člena Pravilnika), kar bi sicer bilo mogoče sklepati iz

pravostopenjskega razlogovanja.

Ker je prvo sodišče zaradi drugačne razlage oz. uporabe navedenih

zakonskih določb ocenilo, da odgovornost tožene stranke za prometno

nezgodo z obravnavanimi posledicami ni podana, je dejansko stanje

ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodbo je bilo zato treba razveljaviti

in zadevo vrniti v novo sojenje (člen 355 ZPP). V nadaljevanju

postopka bo tako potrebno ugotoviti še morebitni tožnikov prispevek k

nastanku nesreče zaradi prehitre vožnje (točka 1. odgovora na tožbo),

eventuelno pa, če se bo izkazalo za relevantno, raziskati še dejstva

in okoliščine, ki naj bi jih v zvezi z drevesom pojasnil po tožniku

že predlagani izvedenec gozdarske stroke.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 3. odstavka 165.

člena ZPP.