Appeal allowed; late answer to claim deemed timely due to non-represented lay defendant's lack of fault.

Pritožbi se ugodi, zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

[JEDRO]

Ker je laični toženec vložil odgovor na tožbo znotraj 30 dnevnega

roka pri nepristojnemu sodišču, je vloga pravočasna, kljub temu, da

je odgovor na tožbo prispel k pristojnemu sodišču prepozno. Zato je

bilo treba zamudno sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve

stopnje v nadaljnje sojenje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo in med drugim ugotovilo,

da so bili pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP (Zakon o

pravdnem postopku) podani, ker toženec v roku 30 dni ni odgovoril na

tožbo.

Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka in trdi, da je podal

odgovor na tožbo 31.5.2005, kar je znotraj 30 dnevnega roka in

prilaga kot dokazilo fotokopijo odgovora na tožbo. Navaja še, da je

znesek, ki ga je bil dolžan tožeči stranki poravnal 1.6.2004 in da so

obljubili, da ga ne bodo več sodno terjali.

Po prejemu zadeve v pritožbeno obravnavo je pritožbeno sodišče zadevo

vrnilo sodišču prve stopnje in naložilo, naj obravnavajo predlog

toženca kot predlog za postavitev v prejšnje stanje. Sodišče prve

stopnje je predlog zavrnilo in zoper tak sklep se pravdni stranki

nista pritožili. V obrazložitvi pa je med drugim zapisalo, da je

vprašanje pravočasnosti odgovora na tožbo stvar preizkusa zamudne

sodbe oziroma obstoja pogojev za izdajo zamudne sodbe, kar je stvar

pritožbenega sodišča.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba graja zamudno sodbo in trdi, da niso bili podani pogoji za

izdajo zamudne sodbe, saj je tožena stranka vložila odgovor na tožbo

pravočasno, znotraj 30 dnevnega roka. Prilaga kopijo odgovora na

tožbo, ki ga je tožena stranka vložila pred Okrožnim sodiščem v

L. 31.5.2004.

Iz pregleda spisa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je tožena

stranka tako odgovor na tožbo kot pritožbo zoper zamudno sodbo

vložila pri Okrožnem sodišču v L. in ne pri Okrajnem sodišču v

L., kakor bi morala. Pri tem je Okrožno sodišče v L. pritožbo

odstopilo v nadaljnje poslovanje Okrajnemu sodišču znotraj 8 dnevnega

pritožbenega roka, odgovor na tožbo pa je ostal v spisu Okrožnega

sodišča v L. Rg 70/2004 (prim. uradni zaznamek Okrožnega sodišča v

L. na list. št. 17). Odgovor na tožbo je prispel na Okrožno sodišče v

L. znotraj 30 dnevnega roka iz 318. člena ZPP.

Tako je za rešitev te zadeve pravno odločilno dejstvo, ali je odgovor

na tožbo, ki je bil vezan na rok in poslan nepristojnemu sodišču pred

iztekom roka, pa je prispel pristojenemu sodišču po izteku roka, moč

šteti, da je pravčasno vložen. Odgovor na to vprašanje je treba

iskati v 6. odstavku 112. člena ZPP. Zakon dopušča to možnost, če je

vložitev vloge pri nepristojnemu sodišču mogoče pripisati nevednosti

vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena oziroma iz 3.

odstavka 87. člena ZPP ali očitni pomoti vložnika. V konkretnem

primeru tožena stranka nima pooblaščenca, kot ga omenja 6. odstavek

112. člena ZPP.

V pozivu toženi stranki, da odgovori na tožbo, ni v navodilih

napisano (tega tudi zakon ne zahteva!), da je treba odgovor na tožbo

vložiti pri Okrajnem sodišču v L.. Takšen pravni pouk pa je na primer

pri pravnem pouku za vložitev pritožbe. Tožena stranka je vse vloge

vlagala pri nepristojnem sodišču, s tem da je pritožba prispela

pravočasno pred Okrajno sodišče, odgovor na tožbo pa ne. Ob takem

dejanskem stanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni mogoče šteti, da

stranka, ki nima kvalificiranega pooblaščenca, nima ugodnosti, ki jo

sicer laičnim strankam dopušča 6. odstavek 112. člena ZPP.

Tako stališče je bilo v sodni praksi že zavzeto (sklep Višjega

delavnega sodišča, opr. št. PDP 830/2002). Pritožbeno sodišče še

dodaja in se pri tem sklicuje na argument zgodovinske razlage, da je

pred spremembo 6. odstavka 112. člena ZPP/99 (prej veljavni 113. člen

ZPP/77) določal enako ugodnost, če stranka vloži vlogo pri

nepristojnem sodišču kot jo sedaj določa 6. odstavek 112. člena ZPP s

to razliko, da je prej veljala ugodnost dopustne očitne pomote ali

nevednosti pritožnika tudi za kvalificiranega pooblaščenca. Sodna

praksa iz obdobja ZPP/77 pa je bila enotna, da gre za očitno pomoto

vedno, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču (na primer

sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1290/99, sklep

Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1128/99).

Ker je odgovor na tožbo tožene stranke prispel k Okrožnemu sodišču v

L. znotraj 30 dnevnega roka, je šteti odgovor na tožbo laičnega

toženca za pravočasen, zato niso bili podani pogoji za izdajo zamudne

sodbe, kar je narekovalo ugoditvi pritožbi, razveljavitev sodbe in

vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnjo sojenje (7. točka 2.

odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 354. člena ZPP).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje pravdno zadevo

obravnava.