Appeal dismissed; land registry court correctly recorded enforcement order despite later execution suspension.
Legislator summary
AI generatedThe appeal against the land registry court's decision to record an enforcement order was dismissed, confirming the lower court's ruling. The debtor argued that the debt was being paid and that a later suspension of execution should have prevented the recording, but the court found the conditions for recording were met in December 2002. The court held that the subsequent suspension of execution did not retroactively invalidate the procedural prerequisites established at the time of the decision.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju, 167. člen; Zakon o zemljiški knjigi, 148. člen: A land registry court may record an enforcement order based on a final decision even if the execution is later suspended, provided all statutory conditions for the recording were met at the time of the decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
[JEDRO]
Zemljiškoknjižno sodišče je prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in
sklep o izvršbi že 23.12.2002. Navedeni dan je hkrati tudi datum
vpisa plombe. Takrat so se tudi stekli vsi pogoji za odločitev o
vpisu zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo in za izvršitev
tega vpisa. Ker je o utemeljenosti vpisa že odločilo izvršilno
sodišče, je bila obveznost zemljiškoknjižnega sodišča pri odločanju o
tem vpisu le še presoja pogojev iz 2. do 5. točke 1. odstavka 148.
člena Zakona o zemljiški knjigi (2. odstavek 148. člena ZZK-I). Ker
so se torej že takrat stekli pogoji za izdajo izpodbijane odločbe,
okoliščina, da je 31.3.2004 prišlo do odloga izvršbe ni mogla imeti
vpliva na izdajo izpodbijanega sklepa.
[OBRAZLOŽITEV]
Zemljiškoknjižno sodišče je po uradni dolžnosti odločilo o zaznambi
sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na
dolžnikovo nepremičnino.
Zemljiškoknjižni lastnik oziroma dolžnik v izvršilnem postopku je v
pravočasni pritožbi proti takšni odločitvi navedel, da dolg do upnika
odplačuje že od oktobra 1977 v višini 1/3 osebnega dohodka. Navaja
še, da je višina dolga neugotovljena, kar dokazuje s sklepom
Okrajnega sodišča B. z dne 31.3.2004, opr. št. In 99/00014.
Upnica v izvršilnem postopku - R. S. je vložila odgovor na pritožbo
in predlagala njeno zavrnitev.
Pritožba ni utemeljena.
Zaznamba sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo
izvršbo na nepremičnino, je eno od izvršilnih dejanj, ki se uporabijo
v postopku izvršbe na nepremičnine (167. člen Zakona o izvršbi in
zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Predpostavka za opravljanje vseh
izvršilnih dejanj pa je pravnomočen sklep o izvršbi. V obravnavani
zadevi je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odločilo o
zaznambi sklepa o izvršbi, ki je postal pravnomočen 13.3.2002, kot
izhaja iz potrdila o pravnomočnosti na samem sklepu o izvršbi. V tem
zemljiškoknjižnem postopku so zato brezpredmetne trditve dolžnika
oziroma udeleženca, ki se nanašajo na obstoj dolga, ki je predmet
izterjave v izvršbi.
Na pravilnost izpodbijane odločitve pa ne vpliva niti okoliščina, da
je bila izvršba v tej zadevi po upnikovemu predlogu odložena. Učinek
odloga izvršbe je identičen učinku prekinitve postopka po Zakonu o
pravdnem postopku (17. poglavje ZPP). Oba instituta namreč povzročita
zastoj postopka in preprečujeta opravo nadaljnjih procesnih dejanj
oziroma izvršilnih dejanj. Vendar pa v obravnavanem primeru to ne
pomeni, da sodišče ne bi smelo izdati sklepa o vpisu zaznambe sklepa
o izvršbi v zemljiško knjigo. Iz podatkov spisa in izpiska iz
zemljiške knjige izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče prejelo
obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi že 23.12.2002.
Navedeni dan je hkrati tudi datum vpisa plombe. Takrat so se tudi
stekli vsi pogoji za odločitev o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi v
zemljiško knjigo in za izvršitev tega vpisa. Ker je o utemeljenosti
vpisa že odločilo izvršilno sodišče, je bila obveznost
zemljiškoknjižnega sodišča pri odločanju o tem vpisu le še presoja
pogojev iz 2. do 5. točke 1. odstavka 148. člena Zakona o zemljiški
knjigi (2. odstavek 148. člena ZZK-I). Ker so se torej že takrat
stekli pogoji za izdajo izpodbijane odločbe, okoliščina, da je
31.3.2004 prišlo do odloga izvršbe ni mogla imeti vpliva na izdajo
izpodbijanega sklepa. Podobno situacijo ureja tudi določilo 2.
odstavka 207. člena ZPP, po katerem lahko sodišče izda odločbo v
primeru, ko je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, torej po
tem, ko so bili že izpolnjeni pogoji za njeno izdajo. Pritožbeno
sodišče še dodaja, da v primeru ustavitve izvršilnega postopka,
zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše tudi zaznambo
sklepa o izvršbi.
Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep
zemljiškoknjižnega sodišča, hkrati pa dovoliti izbris zaznambe
nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161.
člena ZZK-I).