Court partially allows appeal to reduce alimony for cohabitant based on partner's ability to work.

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba

sodišča prve stopnje v odločbi o preživninski obveznosti

s p r e m e n i tako, da je toženec dolžan tožnici

namesto zneska 44.947,00 SIT plačevati preživnino v

znesku 25.000,00 (petindvajset tisoč 00/100) SIT

mesečno.

V ostalem se pritožba tožene stranke, pritožba tožeče

stranke pa v celoti zavrneta in v nespremenjenem obsegu

p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega

postopka.

[JEDRO]

Po določbi 81. člena ZZZDR v zvezi s prvim odstavkom 12.

člena ZZZDR sta za določitev preživnine izvenzakonskemu

partnerju po razpadu izvenzakonske skupnosti temeljni

predpostavki, da izvenzakonski partner nima sredstev za

življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Navedeni

predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje toženca

iz naslova preživninske obveznosti po razpadu

izvenzakonske življenjske skupnosti na podlagi 81. člena

v zvezi s prvim odstavkom 12. člena Zakona o zakonski

zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR obsodilo na

plačilo preživnine tožnici v znesku 44.947,00 SIT

mesečno, kot je podrobneje razvidno iz izreka

izpodbijane sodbe. V odločbi o pravdnih stroških je

toženca zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče

stranke v znesku 99.294,00 SIT s pripadajočimi

zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni

zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Z isto odločbo pa je

nadalje sklenilo, da se zavrne predlog tožene stranke za

oprostitev plačila sodnih taks.

Proti navedeni sodbi, in sicer proti odločbi o

preživninski obveznosti se pritožujeta obe pravdni

stranki.

Tožeča stranka se pritožuje proti zavrnilnemu delu

prvostopne sodbe zaradi bistvene kršitve določb

postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava, s

pritožbenim predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo

sodišča prve stopnje spremeni tako, "da dosodi višjo

preživnino", podrejeno pa predlaga razveljavitev

prvostopne sodbe v izpodbijanem obsegu.

Tožena stranka se pritožuje proti obsodilnemu delu

prvostopne sodbe zaradi bistvene kršitve določb

postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava, s

pritožbenim predlogom na spremembo prvostopne sodbe

tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne ali

"spremeni višino dosojene preživnine", podrejeno pa

predlaga razveljavitev prvostopne sodbe v izpodbijanem

obsegu.

V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za

potrditev prvostopne sodbe v izpodbijanem obsodilnem

delu ter na ugoditev pritožbi tožeče stranke.

Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

Pregled zadeve pokaže naslednje:

Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da je med

pravdnima strankama nesporno, da sta živeli v

izvenzakonski skupnosti od leta 1988 do meseca septembra

2003, ko se je tožnica odselila iz skupnega bivališča.

Na podlagi navedenih nespornih dejstev je tožnica

upravičena od toženca na podlagi drugega odstavka 81.a

člena v zvezi z 81. členom in prvim odstavkom 12. člena

ZZZDR zahtevati plačilo mesečne preživnine

izvenzakonskemu partnerju po razpadu izvenzakonske

skupnosti. Sicer pa takemu zaključku prvostopnega

sodišča pritožbi ne oporekata.

Po določbi 81. člena ZZZDR v zvezi s prvim odstavkom 12.

člena ZZZDR sta za določitev preživnine izvenzakonskemu

partnerju po razpadu izvenzakonske skupnosti temeljni

predpostavki, da izvenzakonski partner nima sredstev za

življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Navedeni

predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno.

Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključku sodišča prve

stopnje, da tožnica nima zadostnih sredstev za življenje

(preživljanje) in da brez svoje krivde ni zaposlena.

Dejstvo je, kot pravilno že ugotavlja prvostopno

sodišče, da je tožnica rojena leta 1948 (v času sojenja

stara 57 let), brez izobrazbe, slabega zdravja (ima

težave s pljuči, obolenje hrbtenice z motnjo gibanja in

bolečinami ter oslabljeno moč leve roke po poškodbi

zapestja), kar prvostopno sodišče pravilno ugotavlja na

podlagi izvedenca medicinske stroke. Tako je tožnica

sposobna le za lahka in nezahtevna psihofizična dela,

brez dvigovanja in prenašanja težjih bremen. Le taka

dela pa je tožnica očitno lahko opravljala tudi v

zadnjem obdobju izvenzakonske skupnosti, ker je toženca

prevažala na delo in iz dela ter mu občasno pomagala pri

lažjih keramičarskih (fugiranje, čiščenje) delih, kot je

povedala sama tožnica in potrdil toženec. Po razpadu

izvenzakonske skupnosti pa je tožnica iskala zaposlitev,

vendar je ni dobila, kar je povedala sama tožnica in

potrdili priči.

Po obrazloženem pa se pokaže kot pravilen zaključek

prvostopnega sodišča, da tožnica brez svoje krivde ni

zaposlena. Takega zaključka prvostopnega sodišča pa ne

morejo spremeniti obširna pritožbena izvajanja tožene

stranke, da je tožnica po svoji krivdi nezaposlena, ker

je bila pri iskanju zaposlitve pasivna in da je njeno

zdravstveno stanje takšno, da bi si lahko poiskala

primerno zaposlitev.

Prvostopno sodišče pa ima tudi prav, da tožnica nima

zadostnih sredstev za svoje preživljanje. Prvostopno

sodišče glede te okoliščine pravilno ugotavlja, da se je

tožnica po razpadu izvenzakonske življenjske skupnosti

odselila od toženca in sedaj živi v podnajemniškem

stanovanju. Nima nobenega premoženja, na podlagi

katerega bi lahko ustvarjala dohodek in ker je brez

zaposlitve, tudi nima nobenega rednega zaslužka.

Prihrankov tudi nima. Prejema le socialno pomoč v višini

46.000,00 SIT. Mesečne preživninske potrebe tožnice, kot

pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, pa znašajo nekaj

nad 90.000,00 SIT. Pri tem je prvostopno sodišče

pravilno ugotovilo, da tožnica za stanovanje plačuje

mesečno najemnino v znesku okrog 36.000,00 SIT, za

stanovanje plačuje obratovalne stroške v znesku okrog

16.000,00 SIT, za hrano, obleko, obutev in zdravila pa

tožnica mesečno porabi okrog 40.000,00 SIT. Po taki

pravilni ugotovitvi mesečnih potreb tožnice pa se kot

neutemeljena pokažejo pritožbena izvajanja tožeče

stranke, da njene mesečne potrebe znašajo okrog

150.000,00 SIT in pritožbena izvajanja tožene stranke,

da mesečne potrebe tožnice znašajo le 80.000,00 SIT in

10.000,00 SIT letno za zdravila. V zvezi s pritožbenimi

izvajanji tožene stranke glede potreb tožnice pritožbeno

sodišče le dodaja, da je tožnica dejansko na glavni

obravnavi zaslišana kot stranka povedala, da njene

mesečne potrebe znašajo okrog 80.000,00 SIT in da letno

da še približno 10.000,00 SIT za zdravila. Pri tem pa je

še povedala, kar pritožba zamolči, da ji pri hrani

pomagajo še otroci ali sestra. Tako pa se zaključek

prvostopnega sodišča, da mesečne potrebe tožnice znašajo

okrog 90.000,00 SIT, pokaže kot pravilen. Pritožbena

izvajanja tožeče in tožene stranke v graji navedenega

zaključka prvostopnega sodišča pa so neutemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožnica

nepreskrbljena, ker nima nobenih lastnih sredstev za

življenje in je nezaposlena ter se ne more zaposliti.

Glede na starost tožnice in na njeno zdravstveno stanje

in s tem povezana možnost zaposlitve pa je tudi prognoza

njene socialne varnosti slaba in se tako tudi iz tega

vidika zapolnjuje pravni standard nepreskrbljenosti v

smislu 81. člena ZZZDR.

Navedena nepreskrbljenost tožnice je obstajala tudi že

ob samem razpadu izvenzakonske skupnosti, saj je tožnica

v trenutku odhoda od toženca ostala praktično brez

sredstev za preživljanje in se je morala prvotno zateči

v Varno hišo. Tako pa so tudi neutemeljena pritožbena

izvajanja tožene stranke, da nepreskrbljenost tožnice ni

obstajala v času razpada izvenzakonske skupnosti in s

tem povezana predpostavka za vložitev preživninske tožbe

po drugem odstavku 81.a člena ZZZDR.

Po določbi 82.a člena ZZZDR se preživnina določi glede

na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca.

Obrazloženo je že, da mesečne preživninske potrebe

tožnice znašajo okrog 90.000,00 SIT mesečno. Prvostopno

sodišče pa nadalje tudi pravilno ugotavlja (temu

pritožbi ne oporekata), da prejemki toženca znašajo

okrog 130.000,00 do 140.000,00 SIT mesečno. Glede na

potrebe tožnice in zmožnosti toženca, zlasti pa

upoštevaje dejstvo, da je tožnica kljub starosti in

slabšemu zdravju sposobna lažjih del (čiščenje in

podobno), pa ima pritožba toženca prav, da je prvostopno

sodišče tožnici z zneskom 44.947,00 SIT odmerilo

previsoko mesečno preživnino. Tožnica namreč že prejema

socialno pomoč v znesku 46.000,00 SIT in bi tako toženec

s plačilom po sodišču določene preživnine poravnal

celotne mesečne potrebe tožnice. Ker pa tožnica lahko

opravlja lažja dela, lahko po presoji pritožbenega

sodišča s takimi deli tudi sama, kljub temu, da nima

redne zaposlitve, nekaj zasluži in prispeva k svojemu

preživljanju. Iz tega razloga pa je potrebno

preživninsko obveznost toženca znižati na znesek

25.000,00 SIT mesečno, ker lahko toženka po presoji

pritožbenega sodišča z navedenimi občasnimi deli zasluži

vsaj 20.000,00 SIT mesečno in s tem izpolni svoje

mesečne preživninske potrebe.

V zvezi s pritožbeno grajo tožeče stranke, da pa se bo s

plačilom preživnine znižala socialna pomoč, kar bi

moralo prvostopno sodišče upoštevati pri mesečnih

dohodkih tožnice, pa pritožbeno sodišče le dodaja, da je

pri določitvi mesečne preživnine potrebno upoštevati

stanje na dan razsoje (prvi odstavek 291. člena ZPP) in

tako tudi upoštevati prejemke, katere ima tožeča stranka

na dan presoje o preživninski obveznosti.

Odločbe o pravdnih stroških pritožbeno sodišče ni

presojalo, ker ta odločba ni predmet pritožbene graje.

Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu

izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim

odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP ni

ugotovilo uradno upoštevnih kršitev določb pravdnega

postopka (pravdni stranki pod pritožbenim razlogom

bistvene kršitve določb postopka dejansko uveljavljata

pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve

dejanskega stanja), je o pritožbah odločilo, kot je

razvidno iz izreka te sodbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s

165. členom ZPP v zvezi s 413. členom ZPP.