Court partially allows appeal by correcting interest start date and rejecting higher non-pecuniary damages claim.

Pritožbi se delno ugodi in se prvostopna sodba glede

plačila obresti od zneska 1,450.000,00 SIT s p r e m e

n i tako, da je tožena stranka od navedenega zneska

dolžna plačati zamudne obresti po 13,5 % obrestni

meri od 21.02.2002 do 28.06.2003, od 28.06.2003 dalje pa

zakonske zamudne obresti.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem

izpodbijanem zavrnilnem delu p o t r d i sodba sodišča

prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega

postopka.

[JEDRO]

Tožniku, v času škodnega dogodka staremu 52 let, po

poklicu varnostniku, ki je v prometni nesreči utrpel

nateg vratne hrbtenice, udarnino temenskega dela glave,

okrušek sekalca ter lažjo poškodbo že degenerativno

spremenjene hrbtenice v prsnem in ledvenem predelu,

pripada pravična denarna odškodnina po 200. in 203.

člena ZOR v znesku 1,450.000,00 SIT.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje toženo

stranko iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode

obsodilo na plačilo odškodnine v skupnem znesku

1,561.692,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

zneska 1,450.000,00 SIT (odškodnina za nepremoženjsko

škodo) od 09.05.2005 dalje do plačila ter od zneskov

46.147,00 SIT, 56.995,00 SIT in 8.500,00 SIT (odškodnina

za premoženjsko škodo) z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od posameznih zneskov, kot je razvidno iz izreka

prvostopne sodbe. V odločbi o stroških je toženo stranko

zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v

znesku 284.558,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

09.05.2005 dalje do plačila. V presežku je zahtevek

tožeče stranke zavrnilo.

Proti zavrnilnemu delu prvostopne sodbe se pritožuje

tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega

stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava, s

pritožbenim predlogom na spremembo prvostopne sodbe

tako, "da se prisodi tožniku poleg prisojene odškodnine

še nadaljnjo odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku

1,200.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od

21.02.2002 dalje do plačila, zakonite obresti od zneska

prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo

1,450.000,00 SIT tudi za čas do 21.02.2002 do vključno

08.05.2005 in da prisodi vse po tožniku zaznamovane

pravdne stroške na prvi stopnji z obrestmi".

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pregled zadeve pokaže naslednje:

Prvostopno sodišče ugotavlja (temu pritožba ne oporeka),

da je tožnik kot sopotnik v prometni nesreči z dne

27.01.2001 utrpel "zvin vratne hrbtenice ter zvin

prsnega in ledvenega predela", pri čemer iz izvedenskega

mnenja izvedenca medicinske stroke izhaja, da je tožnik

utrpel nateg vratne hrbtenice, odrgnine levega

temenskega predela glave in odkrušek sekalca. V

posledici poškodbe hrbtenice ima ponavljajoče težave v

vratnem in prsno-ledvenem predelu, ki jih pred poškodbo

ni imel. Izvedenec nadalje ocenjuje, da je tožnik oviran

v svoji osnovni življenjski aktivnosti za kakih 5 %, pri

čemer je oviran za polovico navedene vrednosti zaradi

težav v vratnem predelu, za polovico pa v prsno-ledvenem

predelu. Pri tožniku gre namreč za poškodbo

degenerativno spremenjene hrbtenice in navadno pri

podobnih poškodbah že obrabnostno spremenjenih hrbtenic

opažamo trajne težave v obliki bolečin in motene

gibljivosti, ki jih prej ni bilo.

V posledici navedenih poškodb je tožnik trpel fizične

bolečine vrste, trajanja in intenzitete ter s poškodbami

povezane nevšečnosti pri zdravljenju, kot to pravilno

ugotavlja (str. 3 in 4 prvostopne sodbe) že prvostopno

sodišče in takim ugotovitvam se pritožbeno sodišče, da

ne bo ponavljanja, v celoti pridružuje. Po presoji

pritožbenega sodišča pravična denarna odškodnina

(zadoščenje) za pretrpljene fizične bolečine znaša

600.000,00 SIT, kot jo je pravilno že odmerilo

prvostopno sodišče. Pri odmeri take odškodnine je

prvostopno sodišče v zadostni meri upoštevalo tudi

starost tožnika (v času nezgode je bila ta star 52 let)

in da bodo občasne telesne bolečine tožnika spremljale

tudi v bodoče, zlasti pri večjih naporih. Pritožbena

izvajanja za zvišanje odškodnine za pretrpljene fizične

bolečine se tako pokažejo kot neutemeljena.

Prvostopno sodišče je tožniku za prestani strah odmerilo

odškodnino v znesku 150.000,00 SIT. Pri taki odmeri je

prvostopno sodišče pravilno ugotovilo in upoštevalo

trajanje in intenziteto primarnega in sekundarnega

strahu in ob pravilni uporabi materialnega prava (200.

člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) tožniku z

zneskom 150.000,00 SIT tudi po presoji pritožbenega

sodišča odmerilo pravično denarno odškodnino. Pritožbena

izvajanja v smeri zvišanja odškodnine za tovrstno škodo

se tako pokažejo kot brezuspešna.

Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske

aktivnosti je sodišče prve stopnje tožniku odmerilo

odškodnino v znesku 700.000,00 SIT. Pri tem je

prvostopno sodišče na podlagi izvedenskega mnenja

pravilno ugotovilo, da so v posledici poškodb pri

tožniku ostale posledice v smislu motene gibljivosti

hrbtenice, kar tožnika ovira v osnovni življenjski

aktivnosti (zmanjšanje življenjske aktivnosti je

procentualno ocenjeno na 5 %), zaradi česar tožnik

duševno trpi. Po takih ugotovitvah pa je po presoji

pritožbenega sodišča prvostopno sodišče z navedenim

zneskom tožniku odmerilo pravično odškodnino za

pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja

življenjske aktivnosti. Prvostopno sodišče pa je tudi

povsem v zadostni meri upoštevalo starost tožnika in da

ga bo motena gibljivost hrbtenice spremljala vse

življenje, pri čemer nikakor ni prezreti, da je pri

tožniku podana tudi degenerativna sprememba hrbtenice.

Tožniku, v času škodnega dogodka staremu 52 let, po

poklicu varnostniku, ki je v prometni nesreči utrpel

nateg vratne hrbtenice, udarnino temenskega dela glave,

okrušek sekalca ter lažjo poškodbo že degenerativno

spremenjene hrbtenice v prsnem in ledvenem predelu,

pripada pravična denarna odškodnina po 200. in 203.

člena ZOR v znesku 1,450.000,00 SIT. Tako prisojena

odškodnina je tudi v skladu z načelom individualizacije

pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ter

obstoječo sodno prakso za podobne primere. Pri prisoji

navedene odškodnine pa je tudi povsem v zadostni meri

upoštevano trajanje sodnega postopka, pri čemer je

tožeča stranka tožbo vložila dne 15.11.2002, prvostopno

sodišče pa je o zadevi odločilo 09.05.2005. Tožena

stranka se ni pritožila in je tako obsodilni del

prvostopne sodbe že pravnomočen in izvršljiv. Sodišču v

danem primeru tako tudi ni mogoče očitati sojenja v

nerazumnem roku in s tem povezano prisojo višine

odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Pritožbena izvajanja tožeče stranke v zavzemanju za

zvišanje odškodnine za utrpelo nepremoženjsko škodo se

tako pokažejo kot neutemeljena.

Pritožba pa ima prav, da je prvostopno sodišče

nepravilno določilo začetek teka zamudnih obresti od

prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo. V skladu z

načelnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS, sprejetim na

občni seji z dne 26.06.2002, v danem primeru tožniku od

odškodnine za nepremoženjsko škodo pripadajo zamudne

obresti od 21.02.2002 dalje. Navedenega dne je tožena

stranka zapadla v zamudo s plačilom svoje obveznosti,

ker ji je tožeča stranka že 25.01.2002 oziroma

06.02.2002 poslala ustrezno utemeljen predpravdni

odškodninski zahtevek. Upoštevaje navedeno dejstvo

(zamuda dolžnika) in navedeno načelno pravno mnenje je

pritožbeno sodišče prvostopno sodbo spremenilo v

obrestnem delu glede začetka teka zamudnih obresti od

odškodnine za nepremoženjsko škodo, kot je razvidno iz

izreka te sodbe.

Neutemeljena pa so izredno obširna pritožbena izvajanja

proti odločbi o pravdnih stroških. Pregled odločbe o

pravdnih stroških namreč pokaže, da so ti odmerjeni v

skladu s sodnimi taksami, potrebnimi stroški pravdnih

strank ter Odvetniško tarifo - OT. Pritožbeno sodišče se

tako v celoti pridružuje prvostopnemu sodišču glede

odmere pravdnih stroškov tožeče stranke. V zvezi s

pritožbeno grajo glede odmere stroškov izvedenca pa

pritožbeno sodišče le dodaja, da tudi stroški izvedenca

predstavljajo pravdne stroške in je tako tudi njihovo

poplačilo odvisno od pravdnega uspeha strank.

Pritožbena izvajanja tožeče stranke proti odločbi o

pravdnih stroških se tako pokažejo kot neutemeljena.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je

razvidno iz izreka te sodbe (353. člen in 4. točka 358.

člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Tožeča stranka je s pritožbo uspela le v neznatnem

obsegu (obrestni del) in zato krije sama v celoti svoje

pritožbene stroške.

Določbe ZOR je pritožbeno sodišče uporabilo v skladu s

1060. členom sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika -

OZ.