Legislator Case Law & Legislation
VSM sodba I Cp 2142/2005 ECLI:SI:VSMB:2006:I.CP.2142.2005 AI generated

Illegal tenant eviction upheld; unjust enrichment claim for rent damages affirmed by appellate court.

Case Number VSM sodba I Cp 2142/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the tenant's appeal, upholding the first-instance judgment that confirmed the eviction and awarded damages. The tenant argued they could not prove rent payment due to eviction, while the landlord claimed unauthorized use constituted unjust enrichment. The court ruled that the tenant's failure to provide evidence of payment, combined with the fact that eviction resulted from their own illegal conduct, precluded any defense against the claim for rent-equivalent damages.

Legislator headnote

AI generated

219. člen ZOR; 458. odst. 1 in 2 ZPP: Unauthorized occupation of another's property without rent payment constitutes unjust enrichment, obligating the occupant to compensate the owner for the value of use, and the occupant cannot rely on eviction to avoid proving payment obligations.

Keywords

AI generated
unjust enrichment illegal occupation tenant eviction rent damages burden of proof ZOR 219 ZPP 458

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Pri nezakonitem bivanju v stanovanju tožeče stranke

brez plačila najemnine gre za poseg tožene stranke v

lastnino tožeče stranke, ki prinaša tožeči stranki

škodo, tožencu pa korist. Zaradi nezakonite uporabe

tujega stanovanja v svojo korist, pa je toženec dolžan

tožeči stranki povrniti pridobljeno korist vsaj v višini

najemnine za stanovanje, kot je pravilno presodilo že

prvostopno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v

postopku v sporih majhne vrednosti razsodilo, da sklep o

izvršbi Okrajnega sodišča ostane v veljavi glede plačila

glavnice v višini 29.220,50 SIT, zakonskih zamudnih

obresti od posameznih zneskov, kot je razvidno iz izreka

izpodbijanega sklepa ter stroškov izvršilnega postopka v

višini 500,00 SIT. S predmetno sodbo je prvostopno

sodišče tako odločilo, da ostane citirani sklep v točki

II izreka v celoti v veljavi. V odločbi o pravdnih

stroških pa je toženo stranko zavezalo k povrnitvi

pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 44.906,00 SIT.

Proti navedeni sodbi se je pritožila tožena stranka

smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožbenemu sodišču predlaga "ugodno rešitev pritožbe".

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je prvostopno sodišče ohranilo v

celoti v veljavi že citirani sklep o izvršbi v točki II

izreka po ugotovitvi, da je toženec brez pravnega

naslova (nezakonito) bival v stanovanju tožeče stranke

in tožeči stranki za uporabo stanovanja ni ničesar

plačal. Tako odločitev je prvostopno sodišče pravilno

oprlo na določbo 219. člena Zakona o obligacijskih

razmerjih - ZOR, ki določa, da v kolikor nekdo uporablja

tujo stvar v svojo korist, lahko imetnik stvari od njega

zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od

uporabe. Pri nezakonitem bivanju v stanovanju tožeče

stranke brez plačila najemnine gre za poseg tožene

stranke v lastnino tožeče stranke, ki prinaša tožeči

stranki škodo, tožencu pa korist. Zaradi nezakonite

uporabe tujega stanovanja v svojo korist, pa je toženec

dolžan tožeči stranki povrniti pridobljeno korist vsaj v

višini najemnine za stanovanje, kot je pravilno

presodilo že prvostopno sodišče.

Pritožbena izvajanja, da tožena stranka ni mogla

predložiti dokazov "o poravnavi obveznosti stanarine",

ker je bila iz stanovanja deložirana, pa presoje

prvostopnega sodišča ne morejo v ničemer spremeniti. Na

strani tožene stranke je dokazno breme o zatrjevanem

plačilu stanarine (najemnine). Tožena stranka pa dokaza

o plačilu stanarine (najemnine) ni izkazala, pri čemer

je tudi deložacija tožene stranke bila izvršena ravno

zaradi ravnanja tožene stranke. Tako pa se tožena

stranka tudi na deložacijo in s tem povezanim

zatrjevanjem o nemožnosti predložitve dokazov o

poravnavi obveznosti, ne more uspešno sklicevati.

Sicer pa v postopku v sporih majhne vrednosti pritožbeni

razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja

v skladu s prvim odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem

postopku - ZPP ni dopusten. Da pa bi bil podan razlog iz

drugega odstavka 458. člena ZPP, pa pritožba ne

zatrjuje.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je

razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla,

ker ti niso bili priglašeni.