Illegal tenant eviction upheld; unjust enrichment claim for rent damages affirmed by appellate court.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the tenant's appeal, upholding the first-instance judgment that confirmed the eviction and awarded damages. The tenant argued they could not prove rent payment due to eviction, while the landlord claimed unauthorized use constituted unjust enrichment. The court ruled that the tenant's failure to provide evidence of payment, combined with the fact that eviction resulted from their own illegal conduct, precluded any defense against the claim for rent-equivalent damages.
Legislator headnote
AI generated219. člen ZOR; 458. odst. 1 in 2 ZPP: Unauthorized occupation of another's property without rent payment constitutes unjust enrichment, obligating the occupant to compensate the owner for the value of use, and the occupant cannot rely on eviction to avoid proving payment obligations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve
stopnje.
[JEDRO]
Pri nezakonitem bivanju v stanovanju tožeče stranke
brez plačila najemnine gre za poseg tožene stranke v
lastnino tožeče stranke, ki prinaša tožeči stranki
škodo, tožencu pa korist. Zaradi nezakonite uporabe
tujega stanovanja v svojo korist, pa je toženec dolžan
tožeči stranki povrniti pridobljeno korist vsaj v višini
najemnine za stanovanje, kot je pravilno presodilo že
prvostopno sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v
postopku v sporih majhne vrednosti razsodilo, da sklep o
izvršbi Okrajnega sodišča ostane v veljavi glede plačila
glavnice v višini 29.220,50 SIT, zakonskih zamudnih
obresti od posameznih zneskov, kot je razvidno iz izreka
izpodbijanega sklepa ter stroškov izvršilnega postopka v
višini 500,00 SIT. S predmetno sodbo je prvostopno
sodišče tako odločilo, da ostane citirani sklep v točki
II izreka v celoti v veljavi. V odločbi o pravdnih
stroških pa je toženo stranko zavezalo k povrnitvi
pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 44.906,00 SIT.
Proti navedeni sodbi se je pritožila tožena stranka
smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Pritožbenemu sodišču predlaga "ugodno rešitev pritožbe".
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je prvostopno sodišče ohranilo v
celoti v veljavi že citirani sklep o izvršbi v točki II
izreka po ugotovitvi, da je toženec brez pravnega
naslova (nezakonito) bival v stanovanju tožeče stranke
in tožeči stranki za uporabo stanovanja ni ničesar
plačal. Tako odločitev je prvostopno sodišče pravilno
oprlo na določbo 219. člena Zakona o obligacijskih
razmerjih - ZOR, ki določa, da v kolikor nekdo uporablja
tujo stvar v svojo korist, lahko imetnik stvari od njega
zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od
uporabe. Pri nezakonitem bivanju v stanovanju tožeče
stranke brez plačila najemnine gre za poseg tožene
stranke v lastnino tožeče stranke, ki prinaša tožeči
stranki škodo, tožencu pa korist. Zaradi nezakonite
uporabe tujega stanovanja v svojo korist, pa je toženec
dolžan tožeči stranki povrniti pridobljeno korist vsaj v
višini najemnine za stanovanje, kot je pravilno
presodilo že prvostopno sodišče.
Pritožbena izvajanja, da tožena stranka ni mogla
predložiti dokazov "o poravnavi obveznosti stanarine",
ker je bila iz stanovanja deložirana, pa presoje
prvostopnega sodišča ne morejo v ničemer spremeniti. Na
strani tožene stranke je dokazno breme o zatrjevanem
plačilu stanarine (najemnine). Tožena stranka pa dokaza
o plačilu stanarine (najemnine) ni izkazala, pri čemer
je tudi deložacija tožene stranke bila izvršena ravno
zaradi ravnanja tožene stranke. Tako pa se tožena
stranka tudi na deložacijo in s tem povezanim
zatrjevanjem o nemožnosti predložitve dokazov o
poravnavi obveznosti, ne more uspešno sklicevati.
Sicer pa v postopku v sporih majhne vrednosti pritožbeni
razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
v skladu s prvim odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem
postopku - ZPP ni dopusten. Da pa bi bil podan razlog iz
drugega odstavka 458. člena ZPP, pa pritožba ne
zatrjuje.
Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je
razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla,
ker ti niso bili priglašeni.