Appeal dismissed; court upheld mental pain damages for reduced life activity despite brain injury sequelae.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's claim that the first-instance judgment incorrectly awarded insufficient damages for mental pain resulting from reduced life activity. Although the plaintiff argued that a permanent tension headache from a prior brain injury should have been considered, the court found the lower court properly evaluated all objective and subjective criteria under the Obligations Act. Consequently, the appeal was rejected, and the original award of 400,000 SIT was confirmed as legally sound.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku - ZPP, člen 353; ZOR, členi 200 in 203: The court must consider all permanent sequelae, including tension headaches from prior brain injuries, when assessing damages for reduced life activity, but the award remains valid if it appropriately reflects the overall degree of mental suffering and objective criteria.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se p o t r d i sodba sodišča
prve stopnje v napadenem obsegu, to je glede 800.000,00
SIT zavrnjenega dela tožbenega zahtevka za duševne
bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (del
drugega odstavka izreka prvostopne sodbe).
Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Prisojena odškodnina tožniku za duševne bolečine zaradi
zmanjšanja življenjske aktivnosti (v obsegu 2 %, ob
starosti 26 let v času nezgode ter je tožnik zaposlen v
sadjarstvu) v višini 400.000,00 SIT je materialnopravno
pravilna, ko se ta kaže v trajnih posledicah v obsegu
zmernega prehodnega bolečinskega sindroma vratu (pri
težjih fizičnih obremenitvah in prisilni drži glave) ter
tenzijskem glavobolu (ob večjih psihičnih obremenitvah v
stresnih situacijah).
[OBRAZLOŽITEV]
Z napadeno sodbo je prvo sodišče v prvem odstavku
izreka, zavezalo toženo stranko k plačilu tožeči stranki
1,200.000,00 SIT odškodnine s pripadki, kot to natančno
izhaja iz izreka, za utrpelo nepremoženjsko škodo v
posledici prometne nesreče 25.02.2000, v kateri je bil
tožnik udeležen kot sopotnik (prisodilo je za telesne
bolečine 550.000,00 SIT, za strah 250.000,00 SIT in za
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske
aktivnosti 400.000,00 SIT) in 308.461,00 SIT pravdnih
stroškov s pripadki. V drugem odstavku izreka je v
presežku tožbeni zahtevek zavrnilo.
Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper zavrnjeni del
prvostopne sodbe iz pritožbenega razloga zmotne uporabe
materialnega prava v obsegu za 800.000,00 SIT s pp
zavrnjene odškodnine za duševne bolečine zaradi
zmanjšanja življenjske aktivnosti s pripadki.
Izpostavlja, da ima tožnik v posledici obravnavane
prometne nesreče trajne posledice, tudi tenzijski
glavobol kot posledico pretresa možganov, kar pa prvo
sodišče pri presoji višine odškodnine za duševne
bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ni
upoštevalo. Predlaga spremembo prvostopne sodbe v
napadenem delu, z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v celoti
za to odškodninsko postavko.
Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Uradni pritožbeni preizkus zadeve v smislu določila
drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku -
ZPP v zvezi z členom 339/II ZPP, ni pokazal v napadenem
delu prvostopne sodbe upoštevnih procesnih kršitev.
V obsegu uveljavljenega pritožbena razloga zmotne
uporabe materialnega prava zaradi prenizko dosojene
odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja
življenjske aktivnosti, tudi v okviru obveznega uradnega
preizkusa zadeve v napadenem delu prvostopne sodbe, ni
bilo najti kršitev te vrste.
Zavračajo se izrecne pritožbene navedbe, da na prvi
stopnji pri dosoji odškodnine za duševne bolečine zaradi
zmanjšanja življenjske aktivnosti, ni bilo upoštevano
kot nesporno (na podlagi ugotovitev izvedenskega mnenja
dr.), da je pri tožniku ostala tudi kot trajna posledica
pretresa možganov, zadobljenega v prometni nesreči,
tenzijski glavobol, ki se pojavlja ob večjih psihičnih
obremenitvah in v stresnih situacijah. Slednje je prvo
sodišče upoštevalo tako pri telesnih bolečinah kot
bodočo škodo (3 in 4 stran prvostopne sodbe), kakor tudi
določno pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja
življenjske aktivnosti (6 in 7 stran prvostopne sodbe),
zraven ostalih trajnih posledic: zmernega, prehodnega
bolečinskega sindroma vratu pri težjih fizičnih
obremenitvah, pri prisilni drži glave (gledanju TV,
igranju nogometa ....). Tak obseg te oblike
nepremoženjske škode pri tožniku, ki po ugotovitvah
izvedenskega mnenja predstavlja skupno 2 % zmanjšanje
njegovih življenjskih aktivnosti, ne daje podlage za
drugačno prvostopno odločitev. Ta je v dosojeni višini
400.000,00 SIT odškodnine za duševne bolečine zaradi
zmanjšanja življenjske aktivnosti primerno
individualizirana ob upoštevanju vseh prisotnih
subjektivnih in tudi objetkivnih kriterijev v smislu za
ta primer še upoštevnih določil 200. in 203. člena
Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kot so stopnja
duševnih bolečin, pomen prizadetih dobrin pri tožniku,
namen odškodnine in tudi razpon tovrstne nepremoženjske
škode, ki jo odmerjajo sodišča.
Pritožbena odločitev je sprejeta po členu 353 ZPP.
Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke je
skladna z določilom člena 165/I ZPP v zvezi s členom
154/I ZPP.