Appeal court voids default judgment due to material breach of procedural rules regarding evidence and contract validity.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court voided the first-instance default judgment and remanded the case for a new trial. The plaintiff argued the defendant owed money based on a sales contract, but the court found the contract invalid due to unmet termination conditions regarding unpaid installments and a missing franchise agreement. The court ruled that issuing a default judgment without verifying these critical factual contradictions constituted an absolute essential breach of procedural law under Article 339(2) Item 7 of the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 339(2) Item 7 of the Civil Procedure Act; Article 318(1) Item 4 of the Civil Procedure Act: A default judgment is void if the court fails to verify that the basis of the claim is supported by the evidence presented, constituting an absolute essential breach of procedural law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ob reševanju pritožbe se zamudna sodba sodišča prve
stopnje po uradni dolžnosti r a z v e l j a v i in
vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Zamudna sodba je izdana v nasprotju s 4. točko 318.
člena ZPP, saj je tožbena podlaga za vtoževano kupnino
(obstoj kupne pogodbe) v nasprotju z ponujenimi dokazi,
priloženimi k tožbi - kupno pogodbo, ki po vsebini
izkazuje njeno neveljavnost zaradi nastopa dogovorjenih
razveznih pogojev (neplačila kupnine v roku nad 90 dni
po zapadlosti vsakega obroka in kolikor v 60 dneh po
sklenitvi kupne, ne bo sklenjena posebna franšizna
pogodba). Zato je storjena absolutna bistvena kršitev
določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka
339. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvo sodišče je v zadevi izdalo zoper prvotoženca v
uvodu navedeno zamudno sodbo, s katero ga je zavezalo k
plačilu tožeči stranki 30,261.909,12 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 30.11.2005 do plačila ter
565.286,00 SIT pravdnih stroškov s pripadki.
Zoper zamudno sodbo je vložila prvotožena stranka
neposredno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in
predlaga razveljavitev le-te. Posplošeno navaja, da ji
tožba ni bila vročena.
Tožeča stranka predlaga v vloženem odgovoru na pritožbo
zavrnitev le-te.
Pritožbeni preizkus zadeve pokaže sledeče:
Sicer ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da
prvotožencu tožba ni bila vročena, saj izhaja iz
podatkov spisa, da mu je bila le-ta vročena 13.12.2005
(list. štev. 4 spisa), in sicer z osebno vročitvijo.
Nadaljnji pritožbeni preizkus zadeve v smislu določil
člena 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z
drugim odstavkom 339. člena ZPP pokaže, da je prvo
sodišče v zadevi storilo absolutno bistveno kršitev
določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka
339. člena ZPP, saj je izdalo napadeno zamudno sodbo v
nasprotju z določili 4. točke prvega odstavka 318. člena
ZPP. Tožbena podlaga je plačilo zapadle celotne kupnine
na podlagi - v obliki notarskega zapisa z dne 27.03.2001
sklenjene pogodbe med strankama postopka o odsvojitvi
poslovnega deleža, ki je priložena k tožbi kot dokaz (A2
prilog spisa). Vsebina tega dokaza pa nasprotuje
dejstvom, na katere se opira tožbeni zahtevek glede
samega obstoja take pogodbe, ki je bila sklenjena z
dvema razveznima pogojema. Prvi razvezni pogoj je
določen v 5. členu navedene pogodbe in nastopi 91 dan po
izteku roka za vsako posamezno plačilo kupnine,
dogovorjeno za prvotoženca obročno v petih letih (od
leta 2001 do vključno 2005 s plačilom zadnjega obroka
najkasneje 15.09.2005). To kaže, da je citirana pogodba
glede prvotoženca v obsegu nakupa poslovnega deleža za
vsak zapadli neplačani obrok nad 90 dni po roku plačila,
prenehala veljati in ne šele s potekom 90 dni po
zapadlosti zadnjega. Ta rok za razvezo pogodbe pa je do
izdaje zamudne sodbe že potekel za vseh pet dogovorjenih
obročnih plačil kupnine, za prve štiri že pred
vložitvijo tožbe (do 15.02.2005). Kot drugi razvezni
pogoj pa sta pogodbenici in stranki postopka dogovorili,
v kolikor v 60 dneh od sklenitve citirane pogodbe
(27.03.2001) ne skleneta posebne tam opisane franšizne
pogodbe. Iz tožbenih navedb pa ne izhaja, da je bila
sklenjena taka franšizna pogodba, ko šele tedaj ne bi
šlo za nasprotje med relevantnimi dejstvi in ponujenimi
dokazi, v kolikor seveda ne bi bilo podano že prej
pojasnjeno nasprotje med dejstvi in dokazi glede obstoja
tožbene podlage v zvezi z dogovorjenim prvim razveznim
pogojem v citirani pogodbi.
Pritožbena odločitev je sprejeta po členu 354/I ZPP.
V novem postopku bo prvo sodišče v obsegu tožbenega
zahtevka zoper prvotoženca znova odločilo.
Pritožbeni stroški, niti stroški v zvezi z vložitvijo
odgovora na pritožbo niso priglašeni.