Legislator Case Law & Legislation
VSM sklep I Cp 1327/2006 ECLI:SI:VSMB:2006:I.CP.1327.2006 AI generated

Appeal court voids default judgment due to material breach of procedural rules regarding evidence and contract validity.

Case Number VSM sklep I Cp 1327/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court voided the first-instance default judgment and remanded the case for a new trial. The plaintiff argued the defendant owed money based on a sales contract, but the court found the contract invalid due to unmet termination conditions regarding unpaid installments and a missing franchise agreement. The court ruled that issuing a default judgment without verifying these critical factual contradictions constituted an absolute essential breach of procedural law under Article 339(2) Item 7 of the Civil Procedure Act.

Legislator headnote

AI generated

Article 339(2) Item 7 of the Civil Procedure Act; Article 318(1) Item 4 of the Civil Procedure Act: A default judgment is void if the court fails to verify that the basis of the claim is supported by the evidence presented, constituting an absolute essential breach of procedural law.

Keywords

AI generated
default judgment void judgment procedural breach evidence contradiction contract validity termination conditions remand for retrial

Cited Legislation

AI generated
Article 339(2) Item 7 of the Civil Procedure Act
Article 318(1) Item 4 of the Civil Procedure Act
Article 350(II) of the Civil Procedure Act
Article 354(I) of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ob reševanju pritožbe se zamudna sodba sodišča prve

stopnje po uradni dolžnosti r a z v e l j a v i in

vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Zamudna sodba je izdana v nasprotju s 4. točko 318.

člena ZPP, saj je tožbena podlaga za vtoževano kupnino

(obstoj kupne pogodbe) v nasprotju z ponujenimi dokazi,

priloženimi k tožbi - kupno pogodbo, ki po vsebini

izkazuje njeno neveljavnost zaradi nastopa dogovorjenih

razveznih pogojev (neplačila kupnine v roku nad 90 dni

po zapadlosti vsakega obroka in kolikor v 60 dneh po

sklenitvi kupne, ne bo sklenjena posebna franšizna

pogodba). Zato je storjena absolutna bistvena kršitev

določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka

339. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je v zadevi izdalo zoper prvotoženca v

uvodu navedeno zamudno sodbo, s katero ga je zavezalo k

plačilu tožeči stranki 30,261.909,12 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 30.11.2005 do plačila ter

565.286,00 SIT pravdnih stroškov s pripadki.

Zoper zamudno sodbo je vložila prvotožena stranka

neposredno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in

predlaga razveljavitev le-te. Posplošeno navaja, da ji

tožba ni bila vročena.

Tožeča stranka predlaga v vloženem odgovoru na pritožbo

zavrnitev le-te.

Pritožbeni preizkus zadeve pokaže sledeče:

Sicer ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da

prvotožencu tožba ni bila vročena, saj izhaja iz

podatkov spisa, da mu je bila le-ta vročena 13.12.2005

(list. štev. 4 spisa), in sicer z osebno vročitvijo.

Nadaljnji pritožbeni preizkus zadeve v smislu določil

člena 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z

drugim odstavkom 339. člena ZPP pokaže, da je prvo

sodišče v zadevi storilo absolutno bistveno kršitev

določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka

339. člena ZPP, saj je izdalo napadeno zamudno sodbo v

nasprotju z določili 4. točke prvega odstavka 318. člena

ZPP. Tožbena podlaga je plačilo zapadle celotne kupnine

na podlagi - v obliki notarskega zapisa z dne 27.03.2001

sklenjene pogodbe med strankama postopka o odsvojitvi

poslovnega deleža, ki je priložena k tožbi kot dokaz (A2

prilog spisa). Vsebina tega dokaza pa nasprotuje

dejstvom, na katere se opira tožbeni zahtevek glede

samega obstoja take pogodbe, ki je bila sklenjena z

dvema razveznima pogojema. Prvi razvezni pogoj je

določen v 5. členu navedene pogodbe in nastopi 91 dan po

izteku roka za vsako posamezno plačilo kupnine,

dogovorjeno za prvotoženca obročno v petih letih (od

leta 2001 do vključno 2005 s plačilom zadnjega obroka

najkasneje 15.09.2005). To kaže, da je citirana pogodba

glede prvotoženca v obsegu nakupa poslovnega deleža za

vsak zapadli neplačani obrok nad 90 dni po roku plačila,

prenehala veljati in ne šele s potekom 90 dni po

zapadlosti zadnjega. Ta rok za razvezo pogodbe pa je do

izdaje zamudne sodbe že potekel za vseh pet dogovorjenih

obročnih plačil kupnine, za prve štiri že pred

vložitvijo tožbe (do 15.02.2005). Kot drugi razvezni

pogoj pa sta pogodbenici in stranki postopka dogovorili,

v kolikor v 60 dneh od sklenitve citirane pogodbe

(27.03.2001) ne skleneta posebne tam opisane franšizne

pogodbe. Iz tožbenih navedb pa ne izhaja, da je bila

sklenjena taka franšizna pogodba, ko šele tedaj ne bi

šlo za nasprotje med relevantnimi dejstvi in ponujenimi

dokazi, v kolikor seveda ne bi bilo podano že prej

pojasnjeno nasprotje med dejstvi in dokazi glede obstoja

tožbene podlage v zvezi z dogovorjenim prvim razveznim

pogojem v citirani pogodbi.

Pritožbena odločitev je sprejeta po členu 354/I ZPP.

V novem postopku bo prvo sodišče v obsegu tožbenega

zahtevka zoper prvotoženca znova odločilo.

Pritožbeni stroški, niti stroški v zvezi z vložitvijo

odgovora na pritožbo niso priglašeni.