Appeal dismissed: Executory court correctly rejected debtor's claim of immoral loan contract without consideration.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the joint appeal filed by a debtor and his wife against an executory court's rejection of enforcement. The debtors argued that a mortgage agreement with the lender was immoral because the mortgagee received a significant portion of the loan without assuming any obligations to the lender. The court held that contractual defects cannot be remedied during enforcement proceedings and that the relevant facts were already established in the final judgment.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 17. in 19. člen: The court cannot review the substantive validity of a contract or the morality of the agreement during enforcement proceedings; the executory title remains binding unless set aside in a separate legal action.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se zavrne, pritožba njegove žene pa zavrže.
[JEDRO]
Če zastavni upnik s pogodbo ni prevzel nobene obveznosti (do upnika),
je bila taka zastavna pogodba nemoralna (societas leonina) in je
pokasiral samo znatno provizijo, po dolžnikovih navedbah celo 1/3
izplačanega posojila, na drugi strani z njo ni prevzel nobene
obveznosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Izvršilno sodišče je ugovor zavrnilo s sklepom, ki ga dolžnik sam in
njegova žena izpodbijata s skupno pritožbo, uveljavljajoč v njej
pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
ter predlog njegove razveljavitve. Po njunem bi dolg upniku morala
povrniti zavarovalnica, s katero je ob pridobitvi kredita od upnika
sklenil zastavno pogodbo za upnikovo posojilo in zato plačal 1/3
odobrenega posojila, kar je goljufija, če zastavni upnik za prejeto
plačilo ni prevzel nobene odgovornosti do upnika - posojilodajalca.
Razen tega pa da mu ta ne da na vpogled dokumentacije o tem
zavarovanju. Ker se te relacije med njim in zastavnim upnikom ni niti
dotaknilo, ne v izvršbi, ne v pravdi, niso pojasnjena vsa dejstva.
Pritožba dolžnikove žene ni dopustna, dolžnikova pritožba pa ni
utemeljena.
Sopodpisnica pritožbe, ni pojasnila, v kakšni obliki je to storila.
Zastavno pogodbo z dne 14.03.1992 je sicer sopodpisala kot
zastavnica, vendar le glede svojih nepremičnin, na katere pa ni
predlagana izvršba, ampak samo na dolžnikovo polovico in dolžnikov
dolg o predlagani izvršbi ter proti njemu. V pritožbi ni navedb
dejstev za pritožbo tretjega, zato ni pravnega interesa za pritožbo
tretjega. Njena pritožba torej ni dovoljena.
Dolžnik v pritožbi sicer opozarja, da pogodbeno razmerje, ki ga je
sklenil z zastavnim upnikom (za kritje upnikove terjatve iz posojilne
pogodbe) ni bilo razkrito ne v pravdnem, ne v izvršilnem postopku, pa
to za razsojo tudi za pritožbeno sodišče ni relevantno pri
ugotavljanju obstoja upnikove terjatve oziroma dolžnikove
obveznosti vrnitve neporavnanega dela kredita upniku. Ni se
mogoče strinjati z navedbami upnika v odgovoru na dolžnikov
ugovor, s katerim povsem marginalizira vlogo zastavnega
upnika in njegovo obveznost iz zastavne pogodbe, v njenem 2.
členu je smisel te zastavne pogodbe prav zavarovanje
terjatve, ki bi v primeru zavarovalnega primera nastala do
sedanjega dolžnika. Če zastavni upnik s pogodbo ni prevzel
nobene obveznosti (do upnika), je bila taka zastavna pogodba
nemoralna (societas leonina) in je pokasiral samo znatno provizijo,
po dolžnikovih navedbah celo 1/3 izplačanega posojila, na drugi
strani z njo ni prevzel nobene obveznosti. Vendar te pogodbene hibe
ni mogoče razreševati šele v fazi izvršilnega postopka. Ni sicer
znana vsebina dogovora med upnikom in zastavnim upnikom, vendar bi se
zastavni upnik za ves izplačani znesek upniku po členu 2 zastavne
pogodbe regresiral proti dolžniku, ki je prvi in končni zavezanec za
vrnitev dolga iz posojilne pogodbe z upnikom. Neposredno plačilo
upniku (brez posredovanja zastavnega upnika) je tudi najcenejša
varianta. Zastavni upnik pa v razmerju do upnika ni v poroštveni
zadevi, ker taka pogodba ni bila sklenjena kljub določbi člena 2
zastavne pogodbe.
Vsa relevantna dejstva so v izpodbijanem sklepu pojasnjena in v
zavezovalno moč izvršilnega naslova, pravnomočno sodbo, izvršilno
sodišče ne more posegati, dolžnik pa opravljati zamujenih pravnih
dejanj iz postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov. Veljavno
pravo, določbe 17. in 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ
glede izvršljivosti sodne odločbe ni bilo kršeno, pregled pa ni
odkril nobene bistvene kršitve, ki se sicer upoštevajo uradoma, zato
je pritožba zavrnjena.