Appeal dismissed: Defective goods claims limited to specific delivery due to individual defect nature.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal against a partial enforcement ruling that rejected their claim for defective goods. The debtor argued for a general warranty covering multiple deliveries, but the court found the claim specific to a single invoice based on the evidence provided. Consequently, the court held that defect claims are individual acts tied to specific transactions and cannot be retroactively applied to prior or future deliveries.
Legislator headnote
AI generatedArticle 458 of the Obligations Act; Article 464 of the Obligations Act; Article 61 of the Enforcement and Security Act: Defect claims are individualized acts tied to specific transactions and cannot be retroactively applied to prior or future deliveries.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne, izpodbijani sklep se v točki 2 p o t r d i .
Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Pri dolžnikovi reklamaciji gre za grajanje napak na prejetem blagu,
ki je lahko le individualno zaradi računanja rokov, v katerih se
napake uveljavljajo, kot zaradi specifičnosti opisa napak, zato te
reklamacije ni mogoče raztegniti še na predhodne in kasnejše dobave.
[OBRAZLOŽITEV]
Izvršilno sodišče je s sklepom dolžnikovemu ugovoru delno ugodilo in
dovolitveni del sklepa o izvršbi z dne 23.12.2005 razveljavilo za
glavnico 2,453.068,80 SIT s pripadki zato, da bi o njem odločilo
Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu v pravdnem postopku, preko tega dela
pa je ugovor zavrnilo kot neutemeljen.
Zavrnilni del te odločitve dolžnik izpodbija s pritožbo zaradi
napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe
materialnega prava, predlagajoč njeno "razveljavitev" in ugoditev
tudi temu delu ugovora, sicer pa ponovno odločanje pred prvo stopnjo.
Zaznamuje pritožbene stroške. Vloženi ugovor da je bil obrazložen in
podprt z dokazi - reklamacijo, ki sta jo stranki reševali enotno za
vse upnikove račune, s katerimi so bila zaračunana enaka opravila -
dobave blaga.
Pritožba ni utemeljena.
Vsebino ugovora in obseg izpodbijanja v njem je izvršilno sodišče
preizkusilo v okviru njegovih navedb in predloženega dokaza. Po
drugem odstavku člena 61 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ je tak
ugovor obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga
utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo.
Če bi se že dalo razumeti, da se z ugovorom izpodbija sklep o izvršbi
v celotnem obsegu, pa za zatrjevano grajanje napak dolžnik prilaga
samo en raklamacijski zapisnik, drugih dokazov pa ne omenja. Ta
reklamacijski zapisnik izvira le iz dobave po enem upnikovem računu
št., ki glasi na znesek 2,453.068,80 SIT, izdan 11.08.2005, čeprav je
pred njim upnik izdal še tri in po njem tudi tri račune z različnimi
zneski za dobavo istovrstnega blaga. Pri tej dolžnikovi reklamaciji
gre za grajanje napak na prejetem blagu, ki je lahko le individualno
prav zaradi štetja rokov, v katerih se napake uveljavljajo, kot
zaradi specifičnosti opisa napak, zato te reklamacije ni mogoče
raztegniti še na predhodne in kasnejše dobave. Po prvem odstavku
člena 458 Obligacijskega zakonika - OZ prodajalec odgovarja za
stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla
na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. Kupec mora
po prvem odstavku člena 464 OZ v obvestilu o napaki stvari v
reklamaciji napako opisati in povabiti prodajalca, da stvar pregleda.
Tem pogojem dolžnikova reklamacija z dne 12.09.2005 ne ustreza
povsem, vsekakor pa je v zvezi z blagom po enem upnikovem računu.
Splošne reklamacije, ki velja vnaprej in za nazaj, pri sukcesivnih
dobavah zakon ne ureja in učinke ene reklamacije ni mogoče raztegniti
na različne dobave. Grajanje napak je individualiziran akt, namenjen
konkretnemu poslu. Reševanje reklamacije (obvestila o napaki blaga)
je lahko kompleksno, če se stranki zanj dogovorita, pa tak dogovor
omenja šele pritožba, ki šteje kot pritožbena novota, ki se ne
upošteva brez pokritja iz prvega odstavka člena 337 Zakona o pravdnem
postopku - ZPP, ki preko določbe 15 ZIZ velja tudi v izvršilnem
postopku.
Ker je bil dokazne presoje deležen predloženi dokaz dolžnika v okviru
postavljenih trditev v ugovoru, dejanske ugotovitve niso
pomanjkljive, pravšnja pa je tudi pravna presoja, čeprav se sklicuje
zgolj na drugi odstavek člena 53 ZIZ, pa gre za ugovor vložen proti
sklepu na podlagi verodostojne listine, zato zanj velja specialna
določba drugega odstavka člena 61 ZIZ, vendar ta pomota ni odločilna
in je izpodbijani del odločitve potrjen.
Odločitev v glavni stvari ne omogoča priznanja pritožbenih stroškov,
ki ne sodijo med potrebne stroške.