Creditor's debt assumption agreement without consent is merely third-party assumption, not binding if payment fails.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment that rejected the creditor's claim for payment and costs. The creditor argued the debt assumption agreement was void because the debtor failed to pay within a fixed deadline, while the debtor contended the agreement was non-binding due to lack of creditor consent. The court held that without the creditor's consent, the agreement is merely a third-party assumption of debt, which becomes void if the assumed obligation is not performed, thereby upholding the original dismissal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL; Obligacijski zakonik - OZ: If a creditor does not consent to a debt assumption agreement between the debtor and a third party, the agreement is merely a third-party assumption of debt, which is not binding if the third party fails to perform the obligation within the agreed timeframe.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne, izpodbijana sodba se p o t r d i .
Tožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Če upnik ne da soglasja k pogodbi o prevzemu blaga med njegovim
dolžnikom in tretjim, gre le za pristop tretjega k dolgu.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrožno sodišče je s sodbo zavrnilo ves tožbeni zahtevek, s katerim
tožnik terja od toženca plačilo 6,500.000,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 30.09.2004 dalje in povrnitev pravdnih
stroškov tudi s pripadki, vse pa v 15 dneh in pod izvršbo,
obenem pa tožniku naložilo povrnitev toženčevih stroškov
postopka v znesku 342.040,00 SIT z zak. zam. obrestmi od
19.01.2006 dalje, v 15 dneh pod izvršbo.
Tako odločitev tožnik izpodbija s pritožbo iz vseh pritožbenih
razlogov, predlagajoč njeno spremembo in ugoditev vsemu tožbenemu
zahtevku, podrejeno pa njeno razveljavitev in ponovno obravnavanje
pred prvo stopnjo. Zaznamuje pritožbene stroške. Ne strinja se s
sodbenim stališčem, ki pogodbo o prevzemu dolga šteje za neobstoječo,
ker toženec plačila, ki ga je z njo prevzel, ni izvršil v fiksnem
roku. Toženca tudi veže izjava z dne 15.03.2004, ki je ni preklical.
Toženec na pritožbo ni odgovoril.
Pritožba ni utemeljena.
Z dobesedno razlago pogodbe o prevzemu dolga se je mogoče strinjati
kot njenim zaključkom, da sta stranki sami določili pogoje njene
neveljavnosti, čeprav sta namesto tega uporabili izraz neobstoječ
posel. K poglavitnim pritožbenim trditvam o zavezovalnosti toženčeve
izjave z dne 15.03.2004 v notarski obliki pa naslednje:
Tudi iz vidika veljavnih določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju
in likvidaciji - ZPPSL toženčeve izjave pred notarjem ni mogoče šteti
kot nemogoč, nedopusten ali nedovoljen pravni posel, pa je bila ta
izjava kasneje sprejeta v sklenjeno pogodbo o prevzemu dolga, ki je
enako neresna kot pogodba sama, glede na njen člen 2, po katerem se
pogodba šteje za neobstoječo, če kupec (toženec) kupnine ne plača v
celoti do 30.09.2004. Nagib za tako zavezo ni odločilen, pa je tudi
prodajalec pristal na tako klavzulo, ki namen in smisel zaveze kupca
prepušča zgolj toženčevi volji, kot da gre za enostranski
(nezavezujoč) pravni posel. Po prvem odstavku člena 427
Obligacijskega zakonika - OZ se prevzem dolga opravi s pogodbo med
dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Take
privolitve pogodba niti ne omenja, upnikov pa stranki s pogodbo nista
niti seznanili niti terjali njihove privolitve. Zato gre kvečjemu za
pogodbo o prevzemu izpolnitve, vendar sta tudi tej stranki odvzeli
vsakršno veljavo s formulacijo člena 2 pogodbe, s katerim je zgolj
toženčevi volji prepuščena njena izpolnitev.
S tem, ko toženec prevzete obveznosti ni izvršil, je pogodba izgubila
zavezovalno moč in sta obe stranki, ne samo toženec, prosti svojih
obveznosti. To velja tudi za pred pogodbo podano na toženčevo izjavo
pri notarju, ki sama po sebi tudi ni zavezujoča po prenehanju kasneje
sklenjene pogodbe. Veljavno pravo z izpodbijano sodbo ni bilo kršeno,
obremenjena pa tudi ni s kršitvami iz drugega odstavka člena 350
Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se respektirajo uradoma,
relativnih tovrstnih kršitev pa pritožba ne razgrinja, zato je
izpodbijana sodba potrjena. Ob taki odločitvi v glavni stvari,
tožniku ne gredo niti pritožbeni stroški.