Appeal granted; inheritance court must notify only heirs claiming inheritance rights, not mere creditors.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal against the first-instance judgment, ordering the inheritance court to notify only the widow for legal proceedings. The court held that creditors who merely declared their claims without requesting separation of assets are not parties to the inheritance process under the Inheritance Act. Consequently, the widow was the sole recipient of the notification to sue for the inheritance, as the daughter's claim was non-contested and the creditors lacked standing as formal parties.
Legislator headnote
AI generatedArticles 210 and 213 of the Inheritance Act; Parties to an inheritance proceeding are limited to heirs, executors, and others asserting inheritance rights, excluding creditors who only declare claims without requesting asset separation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje
se spremeni tako, da izrek sklepa pravilno glasi:
"Zapuščinski postopek se prekine in se zapustnikovo vdovo E.
N., stan. T. ul. 43, S. G. napoti na pravdo, da s tožbo
proti upniku M. d.o.o, G. c. 9, M., uveljavi v pravdi
zahtevek, da zapuščine po zap. S. N. ni, ker je zapustnikova
vdova E. N. do celote lastnica nepremičnine parc. št. 14. E,
et. enota "14" - dvosobnega stanovanja št. 14 v II.
nadstropju s kl. bok. iste št. v skupni izmeri 53,73 m2 na
naslovu T. ul. 43, S. G., vpisano v vl. št. 1528/14 k.o. S.
G. ter osebnega avtomobila znamke Škoda, kom. oznake Felicia
GLXI z ident. št. ..., reg. št. ..., po prometnem dovoljenju
UE S. G..
Zapustnikova vdova je dolžna vložiti tožbo v roku 30 dni po
pravnomočnosti tega sklepa, sodišče pa obvestiti o vloženi
tožbi, sicer bo sodišče nadaljevalo zapuščinski postopek ne
glede na zahtevek glede katerega jo je napotilo na pravdo".
[JEDRO]
Za stranke v smislu ZD pa se štejejo le dediči in
volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno
pravico iz zapuščine. Glede na določilo 175. člena ZD torej
stranke zapuščinskega postopka niso upniki, ki zgolj
priglasijo svojo terjatev v zapuščinskem postopku. Med
stranke, to je formalne udeležence zapuščinskega postopka,
pa gre šteti le tiste upnike, ki zahtevajo ločitev zapuščine
od dedičevega premoženja.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na
pravdo napotilo zapustnikovo vdovo in zapustnikovo hči, da s
tožbo proti upnikom M. d.o.o, J. k. podjetju S. G. d.o.o. in
Z. M. d.d., v pravdi uveljavita zahtevek, da zapuščine po
zapustnike ni, ker je zapustnikova vdova lastnica
nepremičnine parc. št. 14. E, et. enota "14" - dvosobnega
stanovanja št. 14 v II. nadstropju s kl. bok. iste št. v
skupni izmeri 53,73 m2 na naslovu T. ul. 43, S. G., vpisano
v vl. št. 1528/14 k.o. S. G. ter osebnega avtomobila znamke
Škoda, kom. oznake Felicia GLXI z ident. št. ..., reg. št.
..., po prometnem dovoljenju UE S. G. (prvi odstavek
izreka). Hkrati je sklenilo, da sta tožbo dolžni vložiti v
roku 30 dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa,
zapuščinskemu sodišču pa predložiti obvestilo o vloženi
tožbi (drugi odstavek izreka), sicer se bo zapuščinska
obravnava nadaljevala in končala ne glede na zahtevek,
zaradi katerega je sodišče dedinji napotilo na pravdo.
Zoper takšen sklep sta pravočasno vložili pritožbo
zapustnikova vdova in zapustnikova hči. Zapustnikova vdova
se pritožuje zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Po njenem prepričanju je sodišče prve stopnje ravnalo
napačno, ko je na pravdo napotilo tudi njeno hči, ki v
zapuščinskem postopku ne uveljavljna deleža po pokojnem
očetu. Sicer pa zapustnikova vdova in zapustnikova hči niti
ne moreta biti sospornici v pravdnem postopku, kjer bodo
njuni interesi nasprotni. Zapustnikova vdova bo namreč
uveljavljala, da zapuščine po zapustniku ni, medtem ko bo
zapustnikova hči lahko zatrjevala, da zapuščinsko premoženje
je.
Zapustnikova hči se je pritožila zaradi zmotne in nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega
prava. Tako kot zapustniova vdova se pritožuje zoper napačno
odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pot pravde napotilo
tudi zapustnikovo hči, ki zahtevo sodedinje v celoti
priznava. Hkrati je še poudarila, da upnik, ki uveljavlja
kakšno pravico iz zapuščine, ne more biti stranka
zapuščinskega postopka, zato je napačen zaključek
prvostopenjskega sodišča, da so med strankami sporna
dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža.
Pritožnici sta pritožbenemu sodišču predlagali spremembo
izpodbijanega sklepa tako, da na pravdo napoti le
zapustnikovo vdovo, podrejeno pa, da sklep razveljavi in
zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.
Pritožbi sta utemeljeni.
Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so
navedeni v pritožbi in hkrati v okviru preizkusa po uradni
dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem
postopku - ZPP v zvezi 163. členom Zakona o dedovanju - ZD),
ko pritožbeno sodišče pazi na bistvene kršitve določb
pravdnega postopka, ki so primeroma naštete in na pravilno
uporabo materialnega prava, je ugotoviti, da je sodišče prve
stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo.
V določilih 210. in 213. člena ZD, kjer je urejena napotitev
na pravdo in prekinitev zapuščinskega postopka, je določeno,
da zapuščinsko sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in
napoti na pravdo le stranke zapuščinskega postopka, in to le
v primerih, kot so v citiranih zakonskih določilih primeroma
navedeni. Za stranke v smislu ZD pa se štejejo le dediči in
volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno
pravico iz zapuščine. Glede na določilo 175. člena ZD torej
stranke zapuščinskega postopka niso upniki, ki zgolj
priglasijo svojo terjatev v zapuščinskem postopku. Med
stranke, to je formalne udeležence zapuščinskega postopka,
pa gre šteti le tiste upnike, ki zahtevajo ločitev zapuščine
od dedičevega premoženja.
Iz podatkov v spisu je razvidno, da sta upnika J. k.
podjetje S. G. d.o.o. in Z. M. d.d v konkretnem zapuščinskem
postopku zgolj priglasila svoji terjatvi. Ker pa nista
predlagala tudi ločitve zapuščine od premoženja dedičev,
jima ni mogoče priznati položaja udeležencev oziroma strank
zapuščinskega postopka in bosta morala svoji terjatvi, ki ju
dedinji nista priznali, uveljavljati v pravdi.
Poleg tega pa je treba pritožbama ugoditi tudi v delu, ko
zatrjujeta, da je sodišče prve stopnje napačno na pravdo
napotilo tudi zapustnikovo hči. Res je kot trdita pritožbi,
da je zapustnikova hči priznala izločitveni zahtevek svoje
matere in se dedovanju odpovedala v korist zapustnikove
vdove, zato pritožbeno sodišče zaključuje, da dejstvo, od
katerega bi bila odvisna velikost dednega deleža
zapustnikove hčere sploh ni sporno in zaradi tega
zapustnikove hčere ni mogoče napotiti na pravdo.
Vsled vsega navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo
pritožbama in spremenilo izpodbijani sklep prvostopenjskega
sodišča (3. točka 365. člena ZPP v zvzeis 163. členom ZD)
tako kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer tako, da je
na pravdo napotilo le zapustnikovo vdovo, da s tožbo zoper
upnika Mapis d.o.o., ki pa je v zapuščinskem postopku
predlagal ločitev zapuščine do višine 186.205,00 SIT s pp od
premoženja dedičev, uveljavi, da pokojni ni zapustil
zapuščine in je sama lastnica predmetne nepremičnine in
osebnega avtomobila.
Ker pritožnici nista priglasili stroškov pritožbenega
postopka, je odločitev o teh odpadla (prvi odstavek 163.
člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).