Appeal allowed; detention in closed ward requires medical expert opinion proving life danger.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i

in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Pritrditi pa je smiselnim izvajanjem pritožbe o nepopolno

ugotovljenem dejanskem stanju glede narave in teže

pridržančeve bolezni oziroma njegovega duševnega stanja v

smislu, da je bolezen ali njegovo duševno stanje še vedno

tako, da je njegovo pridržanje v zaprtem oddelku nujno zato,

ker bi sicer ogrožal svoje življenje ali življenje drugih,

ali povzročal hudo škodo sebi ali drugim.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje

odločilo, da je v skladu z določili člena 7O Zakona o

nepravdnem postopku - ZNP pridržanje B. Č., roj. ..., s

stalnim prebivališčem C. 11, B., v Zavodu H. - T., dopustno

še za dobo enega leta.

Proti takemu sklepu se je B. Č. pravočasno pritožil.

Smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne ali nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega

prava iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o

pravdnem postopku (v nadaljevanju - ZPP) v zvezi s členom

366 ZPP ter členom 37 ZNP. Navaja, da je popolnoma zdrav in

je njegovo nadaljnje zadržanje v zavodu nesmiselno.

Pritožba je utemeljena.

Ustava Republike Slovenije v poglavju o človekovih pravicah

in temeljnih svoboščinah zagotavlja varstvo osebne svobode

(člen 19). Nikomur se ne sme vzeti prostost, razen v

primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Poseg v

človekovo svobodo pomeni tudi pridržanje v psihiatričnih

zdravstvenih organizacijah. Postopek pridržanja ureja sedmo

poglavje ZNP. Z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-60/03, z

dne 4.12.2003 je bilo sicer ugotovljeno neskladje določb 70.

do 81. člena ZNP z Ustavo RS. Ugotovljeno neskladje je bil

dolžan Državni zbor RS odpraviti v šestih mesecih od objave

odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (objavljena je

bila v Ur. l. RS št. 131-5589/2003 z dne 24.12.2003).

Državni zbor ni ravnal v skladu z naloženim in ni odpravil

neskladja, ne v danem roku in ne kasneje. Zato je sodišče

prve stopnje utemeljeno postopalo po pravnih pravilih

sedmega poglavja ZNP v zvezi z naloženimi obveznostmi iz

citirane Ustavne odločbe.

Pregled zadeve po uradni dolžnosti v smislu določb drugega

odstavka 350. člena ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 37 ZNP

pri delu sodišča prve stopnje ni pokazal kakšne uradoma

upoštevne postopkovne kršitve. Pritrditi pa je smiselnim

izvajanjem pritožbe o nepopolno ugotovljenem dejanskem

stanju glede narave in teže pridržančeve bolezni oziroma

njegovega duševnega stanja v smislu, da je bolezen ali

njegovo duševno stanje še vedno tako, da je njegovo

pridržanje v zaprtem oddelku nujno zato, ker bi sicer

ogrožal svoje življenje ali življenje drugih, ali povzročal

hudo škodo sebi ali drugim. V spisu namreč ni zaslediti

mnenja izvedenca medicinske stroke, iz katerega bi bilo

razvidno pridržančevo zdravstveno stanje. Zato tudi ni

mogoče odgovoriti na zgoraj izpostavljeno temeljno dilemo o

utemeljenosti hospitalizacije v zaprtem oddelku psihiatrične

bolnišnice, ki predstavlja enega najhujših posegov v

človekove ustavne pravice in sicer v pravico do svobode in v

pravico prostovoljnega zdravljenja.

Ker bo treba za sprejem pravilne odločitve o potrebnosti

nadaljnjega pridržanja B. Č. v zaprtem oddelku zdravstvene

ustanove, postopek še dopolniti, je bilo o pritožbi odločiti

tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365.

člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje tako moralo

dopolniti dokazovanje z zaslišanjem izvedenca medicinske

stroke, specialista psihiatra, ki bo podal izvid in mnenje o

duševnem stanju oziroma o morebitni duševni bolezni

pridržanca, pri čemer bo moral opredeliti njuno naravo,

težo, sposobnost pridržanca razumeti pomen ugotovljenega

stanja, opredeliti prognozo v zvezi s pridržančevimi

nadaljnjimi intelektualnimi sposobnostmi (eventualni upad

teh sposobnosti), torej, podati oceno pridržančevega

psihičnega stanja, da bo mogoča sodna presoja o potrebnosti

njegovega pridržanja zaradi tega, ker ogroža svoje življenje

ali življenja drugih ljudi ali povzroča hudo škodo sebi ali

drugim. V tej zvezi bo moralo sodišče prve stopnje pri

pravni oceni pridržančevih izjav, izhajati iz strokovnih

spoznanj o njegovem duševnem stanju predvsem z vidika

razumevanja njegovega bolezenskega stanja oz. njegovega

razumevanja in dojemanja dejstev in okoliščin, ki mu škodijo

ali so mu v prid, ter na taki podlagi oceniti njegove

trditve, da bi bil sposoben za življenje zunaj zaprtega

zavoda.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili

priglašeni.