Court dismisses appeal allowing retrial because first-instance court wrongly rejected incomplete request for judicial protection.

Pritožbi storilca S. G. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo (torej kot "instanca" prekrškovnega organa) ni tisto, ki v primeru nepopolne zahteve za sodno varstvo lahko zahteva dopolnitev nepopolne vloge po določilu Zakona o kazenskem postopku, saj je vloga vložena pri prekrškovnem organu, ta organ pa je tisti, ki mora preizkusiti pravočasnost, dopustnost, kot tudi ali je vloga v svojih sestavnih delih popolna (61. člen ZP-1).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo za sodno varstvo storilca zoper odločbo o prekršku Policijske postaje, ker storilec zahteve v določenem roku ni dopolnil.

V pravočasno vloženi pritožbi je pritožnik navedel, da ga je policijska postaja kaznovala za prekršek, za katerega ni dokazano, da ga je storil. Zato je sodišče zaprosil za sodno varstvo in navedel, naj ga obravnavajo kot laika. Sodišče pa je njegovo prošnjo kot nepopolno zavrnilo.

Po pregledu zadeve in preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena.

Na podlagi 64. člena Zakona o prekrških sodišče s sklepom zavrže prepozno ali nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo, če tega ni storil prekrškovni organ. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zahtevo za sodno varstvo zavrglo na podlagi 3. odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku, ker je storilec ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, čeprav je bil v zahtevi za dopolnitev opozorjen, da bo v primeru, če zahteve na bo ustrezno dopolnil, njegova zahteva za sodno varstvo zavržena.

Sodišče prve stopnje je tako zavrglo nepopolno zahtevo za sodno varstvo, kar pa ni razlog za zavrženje na podlagi 64. člena Zakona o prekrških. Na podlagi določil Zakona o prekrških o odločanju prekrškovnega organa o zahtevi za sodno varstvo prekrškovni organ s sklepom zavrže nedovoljeno ali prepozno zahtevo za sodno varstvo (2. odstavek 63. člena Zakona o prekrških). Ker pa se na podlagi 1. odstavka 58. člena Zakona o prekrških v hitrem postopku glede vlog smiselno uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku je glede nepopolnih vlog, torej tudi glede nepopolne zahteve za sodno varstvo, uporabiti določila Zakona o splošnem upravnem postopku.

Postopanje z nepopolnimi vlogami je urejeno v 67. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, ki med drugim v 1. odstavku določa, da mora organ v primeru nepopolne vloge v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. V skladu z 2. odstavkom navedenega člena organ s sklepom zavrže vlogo, če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi. Šele ko bo prekrškovni organ opravil preizkus zahteve za sodno varstvo v skladu z navedeno določbo 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v povezavi z 58.

členom Zakona o prekrških, bo sodišče prve stopnje lahko odločalo o zahtevi za sodno varstvo. Ni pa sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo (torej kot "instanca" prekrškovnega organa) tisto, ki v tem primeru lahko zahteva dopolnitev nepopolne vloge po določilu Zakona o kazenskem postopku, saj je vloga vložena pri prekrškovnem organu, ta organ pa je tisti, ki mora preizkusiti pravočasnost, dopustnost, kot tudi ali je vloga v svojih sestavnih delih popolna (61. člen ZP-1). Šele po tem preizkusu ob ugotovitvi, da je zahteva za sodno varstvo pravočasna, dopustna in popolna, to vlogo pošlje pristojnemu sodišču v odločitev.

S tem, ko je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo kot "pritožbeno sodišče", zahtevalo dopolnitev vloge in po tem, ker ta ni bila v roku dopolnjena, po določbah Zakona o kazenskem postopku zavrglo to vlogo (pri tem se celo po določbah Zakona o kazenskem postopku vloga - pritožba v primeru, če je vložena v obdolženčevo korist in če se iz pritožbe da ugotoviti, na katero sodbo se nanaša, se taka pritožba pošlje sodišču druge stopnje - člen 369. v zvezi s 76. členom Zakona o kazenskem postopku) je prekršilo določbo ZP-1, saj za tako ravnanje v zakonu nima pooblastila.

Zato je višje sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, s tem, da sodišče prve stopnje prejeto zahtevo za sodno varstvo vrne prekrškovnemu organu, ki bo moral najprej preizkusiti popolnost vloge - zahteve za sodno varstvo in v skladu z določili Zakona o upravnem postopku tudi ravnati.