Enforcement costs for private detective services rejected as data obtainable from official records sufficed.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ob vložitvi predloga za izvršbo stroški posebne detektivske službe niso bili potrebni, saj bi lahko upnik vse podatke, ki jih je zahteval od detektivske službe, dobil iz uradnih evidenc.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom o izvršbi je sodišče na upnikov predlog naložilo dolžniku, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev, pod tč. 2 je dovolilo predlagano izvršbo. Pod tč. 3 je sodišče odmerilo stroške upnika na 18.700,00 SIT, upniku pa je priznalo vse priglašene stroške, razen detektivskih stroškov v višini 24.000,00 SIT. Upnik je te stroške obrazložil tako, da je navedel, da je moral s pomočjo detektivskih poizvedb priti do novih podatkov, da dolžnik živi na naslovu M. c. ..., S. K., kjer ima prijavljeno stalno prebivališče in da je zaposlen pri podjetju G.

P. s. d.o.o., C. c. ..., S. G. in da je lastnik osebnega vozila R. E., letnik 1990. Zoper sklep o zavrnitvi stroškov se je upnik pravočasno pritožil in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da mu sodišče neupravičeno ni priznalo stroškov detektivske službe. Od T. a. d.o.o. je pridobil podatke, da živi dolžnik na naslovu M. c. ..., S. K., kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, podatek o njegovi zaposlitvi in o lastništvu osebnega avtomobila. Tako je na tak način hotel ugotoviti premoženjsko stanje dolžnika, ki bi mu pomagalo, da se uspešno izpelje postopek izvršbe.

Tako so bili ti stroški v skladu s V. odst. 38. čl. ZIZ potrebni. O stroških pa je predložil tudi ustrezno dokazilo. Zato meni, da mu sodišče teh stroškov neutemeljeno ni priznalo. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in da se mu priznajo tudi ti stroški.

Pritožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje o upnikovem zahtevku za povrnitev dela stroškov je 38. čl. ZIZ, ki ureja izvršilne stroške, po 15. čl. ZIZ pa tudi določbi 154. in 155. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče po teh določbah odmeri samo tiste stroške, ki so bili potrebni, o tem kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo pa odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (ZPP 155. čl.). Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da ob vložitvi predloga za izvršbo stroški posebne detektivske službe niso bili potrebni, saj bi lahko upnik vse podatke, ki jih je zahteval od detektivske službe, dobil iz uradnih evidenc.

Tako bi lahko priglasil le stroške za pribavo teh podatkov iz uradnih evidenc, česar pa ni storil, zato mu pritožbeno sodišče teh stroškov ni moglo priznati. Res je sicer v interesu upnika, da čimprej pride do poplačila, vendar ob vložitvi predloga za izvršbo, ko je predlagal izvršbo z rubežem plače pri dolžnikovem delodajalcu in rubežem premičnin, detektivske službe po mnenju pritožbenega sodišča še ni bilo potrebno pritegniti, saj je znesek dolga nizek in bi bil lahko poplačan že z samo izvršbo na denarna sredstva dolžnika.

Iz tega razloga pritožba upnika ni dovoljena in jo je bilo potrebno zavrniti. Upnik s pritožbi ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka.